Na kaj opozarja nizka raven serumskega fosfata?
»Pri vseh odraslih, ki imajo bolečine v kosteh ali pogoste zlome, moramo določiti tudi serumski fosfat,« poudarja endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. S tem močno skrajšamo pot do diagnosticiranja redke dedne bolezni kosti, med katerimi je s kromosomom X povezana hipofosfatemija najpogostejša.
Zdravljenje hipofosfatemičnega rahitisa danes in v prihodnje
Kakšne so izkušnje zdravljenja z borosumabom, s katerim etiološko zdravimo bolezen? O izkušnjah zdravljenja otrok in željah za prihodnost je spregovoril izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Statistično ali klinično pomembno?
V medicinskih (kliničnih) raziskavah se pogosto poroča o statistično pomembnih rezultatih oziroma statistično značilnih razlikah med dvema obravnavanima skupinama. Iz statistične pomembnosti same pa ne moremo neposredno sklepati tudi o klinični pomembnosti – kljub pogosto opaženi napačni izmenjujoči se rabi terminov v interpretaciji rezultatov. Kako ju razlikujemo, interpretiramo in pravilno uporabljamo?
Melanom: pri kom ga iskati in kje ga ne smemo spregledati?
Najpomembneje je, da smo na pojav kožnega melanoma pozorni pri osebah z največjimi tveganji. Katere osebe imajo večje tveganje in kdaj pomisliti na dedno obremenjenost? Katere melanome lahko spregledamo, saj so bolj skriti?
Še vedno nimamo ustreznega odnosa do debelosti
Letos je Evropski kongres o debelosti (ECO) potekal med 17. in 19. majem v Dublinu. Med temami, ki so izstopale, so bile posodobljene kanadske smernice za zdravljenje debelosti ter novi podatki o učinkovitosti in varnosti že poznanih zdravil, kjer pričakujemo širjenje indikacij.
Ključne novosti v sistemskem zdravljenju nemelanomskih tumorjev
Kakšen napredek v preživetju prinaša sistemsko zdravljenje pri bolnikih s sluzničnim in uvealnim melanomom ter bazalnoceličnim in ploščatoceličnim karcinomom kože? Predstavljamo ključne novosti zadnjega leta, ki so bile izpostavljene na 19. šoli o melanomu.
Nove smernice SZO: uživanje umetnih sladil in nadzorovanje telesne teže
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v sredini maja objavila nove smernice o uživanju umetnih sladil. Kaj pravijo dokazi o vplivu umetnih sladil na indeks telesne mase in srčno-žilno zdravje? Za katere skupine bolnikov priporočila ne veljajo?
Neupravičeno osovraženi statini
Statinska terapije je vrsta terapija, ki jo bolniki najpogosteje opuščajo. O razlogih za slabo adherenco in o možnostih, kako bi lahko statini znova zasedli pomembnejše mesto, ki jim pripada pri preventivi bolnikov s hiperlipidemijo, tudi v kombinaciji z novimi naprednimi terapijami, je spregovorila Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Vpliv melatonina na kakovost spanja pri bolnicah z rakom dojk
Nespečnost je pri rakavih bolnikih pogosta in močno krni kakovost življenja, farmakološki posegi pa prinašajo tveganje za interakcije med zdravili. Je melatonin varnejša, a še vedno učinkovita alternativa? Vprašanje so obravnavali v metaanalizi, osredotočeni na skupino bolnic z rakom dojk, ki jo predstavljamo v nadaljevanju.
Dileme v obravnavi keratinocitnih kožnih tumorjev
»Dermatologi bi se morali več ukvarjati z operativo in drugimi vrstami terapije kožnih rakov, če se hočemo ohraniti kot suverena strokovna skupina na področju dermatoonkologije,« je poudaril izr. prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., na 1. kongresu Združenja dermatologov Slovenije z mednarodno udeležbo. Kako in zakaj bi bilo še potrebno spremeniti obravnavo?
Novosti v sistemskem zdravljenju melanoma
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Piše Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O dilemi spremljanja bolnikov z melanomom v prihodnje
V pripravi so nova priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom. O izzivih prevdvidenih sprememb, predvsem o krajšem času spremljanja bolnikov pri dermatologih, razmišlja dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatovenerologije iz ambulante Dermatologija Rogl Butina.
Priporočila za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Kako proti klopnemu meningoencefalitisu po običajni ali hitri shemi cepiti otroke ali odrasle osebe in katere so kontraindikacije? Kako naj sledijo poživitveni odmerki? Kako ravnati ob daljših presledkih ali prekinitvah sheme cepljenja in v primeru vboda klopa ob cepljenju?
Kdaj in kako napotiti k dermatologu ob sumu na melanom?
Ker mnogokrat diagnozo melanom lahko postavimo šele po dermatoskopskem pregledu sprememb na koži, je že ob najmanjšem sumu na melanom bolnika treba napotiti k dermatovenerologu. V katerh primerih je smiselna napotitev in kakšna naj bo stopnja nujnosti?
Obeti in učinkovitost podobnih bioloških zdravil
Kakšna sta varnost in učinkovitost ob preklopih med referenčnim in podobnim biološkim zdravilom ter med podobnimi biološkimi zdravili? Kdaj se pojavljajo izolirani primeri neželenih učinkov in kakšni so obeti zdravljenja? Pojasnjuje asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Kako (še) skrajšati čas do zgodnje diagnoze?
S katerimi izzivi se družinski zdravniki srečujejo pri zgodnjem diagnosticiranju pljučnega raka, je razložila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je še kje prostor za izboljšavo? Kako bi pri tem lahko pomagalo presejanje?
Aktualna revija
