Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
Kateri programi dosegajo najboljše rezultate?
Program Svit se uvršča med najboljše nacionalne programe RDČD v Evropi, obenem pa še vedno zasedamo tretje mesto po incidenci te bolezni. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, poziva k ohranjanju kakovostne izvedbe programa in spodbujanju neodzivnih posameznikov k vključevanju.
Pomen kontaktnih telefonskih številk na izvidih
Kaj so glavni aduti družinske medicine pri zgodnji diagnostiki rakov prebavil in pri obravnavi neželenih učinkov onkološkega zdravljenja teh bolnikov? Kako se v praksi dopolnjujejo specialnosti, ki so vključene v obravnavo? Odgovarja asist. Žan Trontelj, dr. med., spec. družinske medicine.
Svojim bolnikom zastavite tri vprašanja
Od prepoznave simptomov in znakov bolezni je odvisno celotno zdravljenje bolnikov z raki prebavil, poudarjajo v Združenju EuropaColon Slovenija in dodajajo, da imajo pri tem izjemno pomembno vlogo specialisti družinske medicine. V združenju si želijo aktivnejšega sodelovanja s stroko.
TeleKap – po vodi prideta smrt in življenje
Neznačilno turoben zgodnjeavgustovski večer se preveša v noč. Še eno od preštevilnih neprekinjenih zdravstvenih varstev v zadnjih devetih letih je tokrat drugačno, saj je ravno prejšnjo noč preobilno deževje v zelo kratkem času prenapolnilo vodotoke, ki so se z manično ihto pognali v doline, s seboj prinašali kataklizmično uničenje, odnašali premoženje, pa tudi – gola življenja.
Na kritični točki?
Kako dobro se spopadamo z mikrobno odpornostjo? So še možnosti za izboljšanje nadzorovane rabe antibiotikov v klinični praksi? So morebitne rešitve nove terapevtske tarče ali obvladovanje nekaterih okoljskih dejavnikov? Odgovarjali so prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., in doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin.
Iskanje in zdravljenje okužbe, ki povzroča tuberkulozo
Po podatkih, predstavljenih na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku, je v covidnem letu 2021 zaradi tuberkuloze (TB) na svetu umrlo 1,6 milijona ljudi. V Sloveniji je bilo leta 2021 prijavljenih 80 primerov TB, incidenca pa je bila 3,8 primera TB na 100.000 prebivalcev. Uspeh zdravljenja TB je bil v Sloveniji 84,2-odstoten (2020).
Tri ločene pandemije
Pri srčnem popuščanju se srečujemo z veliko inercijo tako pri predpisovanju kot titraciji zdravil in posledično tudi pri komplianci bolnikov, opozarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana. Kateri so najpogostejši razlogi za nezadostno rabo zdravil? Kako premostiti morebitne dileme?
Zdrav slog življenja in upad spominskih funkcij
Nedavne raziskave so pokazale, da dejavniki, ki lahko vplivajo na spomin, vključujejo prisotnost gena ε4 za apolipoprotein E (ApoE), kronične bolezni in tudi življenjski slog. Zadnjemu se sicer namenja vse večja pozornost, a čeprav lahko zdrav življenjski slog zmanjša številna zdravstvena tveganja, se je le malo študij osredotočilo na njegov učinek na spomin.
Uživanje kave in atrijska ektopična aktivnost pri starejših odraslih
Kava je ena najpogosteje uživanih pijač na svetu, vendar njeni akutni učinki na zdravje ostajajo večinoma neraziskani. Kljub splošnemu opozorilu, da se je kavi treba izogibati zaradi z njenim uživanjem povezanih proaritmičnih učinkov, si dokazi nasprotujejo.
Vpliv dela v nočni izmeni na pojavnost duševnih motenj
Insomnija oziroma nespečnost je dokazano povezana s povečanim tveganjem za razvoj vrste bolezenskih stanj, med drugim duševnih motenj, kot sta anksioznost (tesnoba) in depresija. Kako na pojavnost vpliva delo v nočni izmeni?
Kje je še 15 bolnikov z AHP?
Zaradi nespecifičnih simptomov akutno hepatično porfirijo pogosto napačno opredelimo. Bolnikom, ki »tavajo« po urgencah in od specialista do specialista, pripisujemo sindrom razdražljivega črevesja, Crohnovo bolezen, endometriozo, dismenorejo, polinevropatijo ... Izčrpavajoči akutni napadi, ki so lahko smrtno nevarni, so neredko neustrezno zdravljeni, tudi kirurško.
Vsak trezen dan šteje
»Zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola (SOA) je tek na dolge proge. Dalj časa traja abstinenca, večja je verjetnost, da se ohrani. In vredno se je boriti za vsak trezen dan,« poudarja asist. dr. Mirjana Radovanović, dr. med., spec. psihiatrije, predstojnica Enote za odvisnost od alkohola Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Bolniki se pogosto izmuznejo
Orodja, ki jih imamo na voljo, da se bolnik s problematičnim potekom astme pri družinskem zdravniku ne izmuzne, sta na Spomladanskem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije predstavili Maja Arzenšek, dr. med., in Katja Krajnc, dr. med., obe specialistki družinske medicine in iz ZD Maribor.
Potenciali obravnave srčnega popuščanja v ADM
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih verjetno napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov. Česa pa v ambulantah družinske medicine (ADM) ne smemo spregledati, da bi napredek še pospešili? Tanja Masnik, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje, je na Kokaljevih dneh poudarila prepoznavo netipičnih vzrokov ter netipičnih simptomov in znakov srčnega popuščanja.
Na kaj opozarja nizka raven serumskega fosfata?
»Pri vseh odraslih, ki imajo bolečine v kosteh ali pogoste zlome, moramo določiti tudi serumski fosfat,« poudarja endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. S tem močno skrajšamo pot do diagnosticiranja redke dedne bolezni kosti.
90 odstotkov ponovitev melanoma se zgodi v treh letih po diagnozi
O tem, kako naj poteka spremljanje bolnikov po primarnem melanomu, ni splošnega mednarodnega konsenza, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov z mednarodno udeležbo povedala doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije. Kako to področje urejajo tuje smernice in kako se z njimi primerjamo mi?
Pomanjkljivo védenje o zaščiti pred soncem
Ljudje, ki so bili zdravljeni zaradi kožnega raka ali predrakavih sprememb, kažejo večje poznavanje in ustreznejše ravnanje glede potrebe po zaščiti pred soncem v primerjavi s splošno javnostjo, vendar pa je njihova celotna ozaveščenost na tem področju še vedno pomanjkljiva. Kaj so ugotovili v študiji, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za internistično onkologijo?
Aktualna revija
