Diabetologija in endokrinologija

Temne sile nočne hipoglikemije

Nočne hipoglikemije so lahko eden od spregledanih razlogov, zakaj ima bolnik težave z uravnavanjem krvnega sladkorja, smo izvedeli na letošnjem dogodku DiaMind v organizaciji društva DRZNI in ordinacije jazindiabetes, kjer je delavnico o tej temi vodila dr. Karin Kanc, dr. med.

S kalorično restrikcijo do remisije sladkorne bolezni

Že deseta mednarodna konferenca ADIT je v Dubrovniku med drugim veliko pozornosti namenila prehranskim ukrepom, ki bi jih lahko, kot je pokazal prof. Roy Taylor z Univerze Newcastle, ponudili pacientom že ob diagnozi in jim tako povrnili možnost za normalno življenje in umik bolezni.

Optimalna prehranska preskrba bolnikov

Predstavniki številnih društev kroničnih bolnikov smo se konec marca srečali z namenom podpreti evropsko pobudo ONCA (Optimal Nutrition Care for All), ki se zavzema za dostop do optimalne prehrane za vse prebivalce EU. V razpravi smo se strinjali, da na podlagi Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 zahtevamo, da se tudi v Sloveniji poskrbi za optimalno prehransko oskrbo bolnikov na vseh nivojih zdravstvenega varstva.

Vpliv empagliflozina na srčno popuščanje in telesno zmogljivost

Podjetje Boehringer Ingelheim je za strokovno javnost sporočilo, da bodo začeli izvajati program kliničnih študij EMPERIAL, v katerih bodo ocenili učinke empagliflozina na simptome srčnega popuščanja in telesno zmogljivost pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem.

Paradoks debelosti pod vprašajem

Nova populacijska raziskava, ki so jo konec februarja objavili v spletni različici revije JAMA Cardiology, postavlja pod vprašaj tako imenovani paradoks debelosti pri bolnikih z boleznijo srca

Brez povečanega tveganja za amputacije

Zdravljenje z empagliflozinom ni povečalo tveganja za amputacije spodnjih okončin pri sladkornih bolnikih, vključenih v raziskavo EMPA-REG OUTCOME. V podanalizi pa so si raziskovalci podrobneje pogledali skupino tistih, ki so imeli ob vključitvi v študijo periferno arterijsko bolezen (PAB).

Novi algoritem zdravljenja

Letos je največ prahu dvignil novi algoritem zdravljenja hiperglikemije, ki se po metforminu deli na dva kraka glede na prisotnost SŽ-bolezni. V prihodnje se bodo smernice ADA posodabljale sproti.

Kaj smo se naučili o diabetesu?

S prof. dr. Paolo Fioretto, dr. med., z Univerze v Padovi smo se pogovarjali o tem, kaj smo se v zadnjih letih po pojavu nove skupine antihiperglikemikov – zaviralcev SGLT2 – naučili o sladkorni bolezni. Profesorica je bila v Sloveniji na povabilo Slovenskega osteološkega društva in UKC Ljubljana.

Ne prezrimo alarmov

Začne se z izčrpanostjo, a ko smo kljub njej še naprej ujeti v nezdrave vzorce delovanja, nas ti pripeljejo do izgorelosti. Ko dokončno omagamo, lahko pot iz sindroma izgorelosti traja več kot dve leti in marsikdo je ne zmore brez pomoči.

Nevropsihiatrična soobolevnost pri bolnikih s Cushingovim sindromom

Cushingov sindrom je povezan z vrsto nevropsihiatričnih simptomov, med katerimi prevladuje depresija, ki jo ugotavljajo pri 50 do 80 odstotkih bolnikov s to endokrino motnjo. Osebe s kronično zvišanimi vrednostmi glukokortikoidnih hormonov so posebej nagnjene k psihopatologiji.

Poskus ocene umrljivosti pri bolnikih z zdravljeno Cushingovo boleznijo

Ob nezdravljenju sodi Cushingova bolezen med tiste z največjo umrljivostjo. Britanski raziskovalci pa so poskušali ugotoviti, ali terapevtska normalizacija vrednosti kortizola zmanjša tudi umrljivost teh bolnikov.

Redke bolezni: Cushingov sindrom

Kaj smo se naučili o sladkorni bolezni po uvedbi zaviralcev SGLT-2?

Nižja meja za arterijsko hipertenzijo

Po novih ameriških smernicah (AHA in ACC 2017) za obravnavo bolnikov z visokim krvnim tlakom govorimo o arterijski hipertenziji, če je krvni tlak enak ali višji od 130/80 milimetrov živega srebra.

Drugi tir v boju z diabetesom

Na jesenskem srečanju endokrinološke sekcije so med drugim govorili o tem, kaj vse ponuja drugi tir zdravljenja sladkorne bolezni po metforminu, ki letos zaznamuje 60-letnico uporabe. Posamezne skupine zdravil so predstavili zdravniki z UKC Ljubljana: doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., asist. mag. Simona Ferjan, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., in prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.

Akromegalija in nosečnost

Ženske z akromegalijo danes večinoma zanosijo po kirurškem zdravljenju oziroma takrat, ko so že v postopku farmakološke obravnave, občasno pa to endokrinološko motnjo odkrijejo šele v nosečnosti. Zanimivo je, da lahko v takšnih primerih nosečnost pri posameznicah celo izboljša hormonsko pa tudi klinično sliko akromegalije.

Pomembnejši zdravstveni zapleti pri akromegaliji

V obsežnih retrospektivnih analizah so bolezni hipofize, ki jih spremlja kronično povečano izločanje rastnega hormona (GH) in inzulinu podobnega rastnega faktorja 1 (IGF-1), pokazale pomemben vpliv na življenjsko dobo bolnikov z akromegalijo. V primerjavi s splošno populacijo je življenjska doba oseb z akromegalijo v povprečju 10 let krajša, standardizirana stopnja umrljivosti zaradi srčno-žilnih, presnovnih, cerebrovaskularnih in respiratornih bolezni pa je pri njih vsaj podvojena.

Redke bolezni: Akromegalija

Zunajjetrni zapleti okužbe s HCV

Vse bolj se začenjamo zavedati, da je okužba s HCV povezana tudi s številnimi zapleti zunaj jeter. Ocenjujejo, da ima te tako imenovane zunajjetrne manifestacije okoli 74 odstotkov bolnikov z okužbo s HCV.

Najboljše možnosti nadaljevalnega zdravljenja osteoporoze

Pri ženskah s hudo pomenopavzno osteoporozo po koncu zdravljenja s teriparatidom se je v izboljšanju mineralne kostne gostote denosumab izkazal kot učinkovitejši od bisfosfonatov. Retrospektivno analizo izr. prof. dr. Tomaža Kocjana, dr. med., z UKC Ljubljana in kolegov so predstavili na letošnjem Evropskem endokrinološkem kongresu.