Nove smernice Ameriškega diabetološkega združenja
Kot vsak začetek leta je ADA tudi tokrat postregla z novimi smernicami. Kot je bilo pričakovati, v terapevtskem algoritmu niso sledili predlogu ESC/EASD, ki je pri aterosklerotični srčno-žilni bolezni celo pred metforminom predlagal uporabo zaviralca SGLT2-kanalčkov oziroma agonista receptorjev GLP-1, so pa smernice usmerjene k razširjanju indikacij za čimprejšnje zdravljenje s tema dvema skupinama zdravil z dokazi za srčno-žilne koristi.
Prava terapija pravemu bolniku
Aktualne smernice evropskega kardiološkega in diabetološkega združenja o preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo vnašajo pri izboru antihiperglikemika odmevno spremembo. Terapija prvega izbora pri zdravljenju oseb z velikim ali zelo velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni je zaviralec SGLT2-kanalčkov ali agonist GLP-1, šele nato metformin.
Korist tudi, če ni vse pod nazorom
Ni še konec podatkov, ki jih dobivamo iz analiz raziskave EMPA-REG OUTCOME. Na letošnjem kongresu EASD so tako objavili še razveseljive informacije, da je zaviralec SGLT2 empagliflozin pri bolnikih s sladkorno boleznijo in srčno-žilno boleznijo pokazal ugodno srčno-žilno delovanje ne glede na to, koliko dejavnikov SŽ-tveganja je bilo pod nadzorom.
Svetovni prvaki v odkrivanju družinske hiperholesterolemije
Slovenija je edina država na svetu, ki izvaja populacijsko presejanje na družinsko hiperholesterolemijo (DH), tako da to najpogostejšo presnovno motnjo uspešno odkrivamo že pri petletnikih. Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., opozarja na še en pomemben »stranski učinek« tovrstnega presejanja ...
Pomen zaviralcev SGLT2 zunaj ustaljene rabe
Na letošnjem srečanju EASD se je veliko govorilo o zaviralcih SGLT2-kanalčkov, predvsem zunaj najbolj ustaljene uporabe,torej o njihovi uporabi pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 pa pri zdravljenju srčnega popuščanja tudi pri tistih brez sladkorne bolezni.
Kardiologov pogled na sodelovanje z diabetologi in družinskimi zdravniki
Nova zdravila zapolnjujejo vrzel med sladkorno boleznijo kot metaboličnim fenomenom in njenimi zapleti, zlasti makrovaskularnimi, ki so poglavitni vzrok smrti bolnikov s sladkorno boleznijo. Tako učinke sodobnih zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 komentira dr. Dragan Kovačič, dr. med., iz SB Celje.
Sveže skupne smernice
Ob letošnjem kongresu ESC sta evropsko kardiološko in diabetološko združenje skupaj izdali smernice o preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo in prediabetesom. Smernice opredeljujejo nov način ocenjevanja srčno-žilnega tveganja pri tej skupini bolnikov in v nekaterih primerih izrivajo metformin iz prve linije.
Pametno orodje za prepoznavanje bolezni iz podatkov krvnih preiskav
Na letošnjih Schrottovih dnevih sta dr. Marko Notar, univ. dipl. kem., in prof. dr. Peter Černelč, dr. med., predstavila algoritem Smart Blood Analytics, ki lahko potrdi ali predlaga bolnikovo diagnozo v obliki desetih najverjetnejših bolezni. Za področje nefrologije je bila prava diagnoza med prvimi 10 predlaganimi kar v 96 % primerov, v endokrinologiji v 95 %, kardiologiji v 94 % in hematologiji v 93 % primerov. Orodje (hematološki model) je bilo že lani predstavljeno tudi v reviji Nature.
Sodobna zdravila povezala diabetologe in kardiologe
Tretjina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) ima srčno-žilno bolezen, 15 % pa srčno popuščanje. Bolezen v povprečju kar za 12 let skrajša pričakovano življenjsko dobo. Da zdravljenje z GLP-1 pomembno vpliva ne le na zniževanje glikemije, temveč tudi na zmanjšanje nevarnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni, so med drugim govorili na kongresu Sodobna kardiologija.
Dokazana srčno-žilna varnost agonista GLP-1
Na letošnjem kongresu ADA so bili objavljeni dolgo pričakovani rezultati raziskave REWIND, ki je proučevala srčno-žilno varnost agonista GLP-1 dulaglutida. Ta se je izkazal za superiornega v primerjavi s standardnim zdravljenjem v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v kateri je bila le tretjina bolnikov z že znano SŽ-boleznijo.
Besede lahko ranijo
(Telesna) govorica je pomembna, je bilo glavno sporočilo letošnjega DiaMinda. Ravno zato Američani, Angleži in Avstralci že imajo smernice komuniciranja z osebami z diabetesom. Psihoterapevtka in diabetologinja dr. Karin Kanc, dr. med., iz ordinacije jazindiabetes in prevajalec medicinskih besedil mag. Jaro Lajovic, dr. med., sta opozorila, da bi jih potrebovali tudi v Sloveniji.
Je poudarjanje koristi zajtrka samo še en mit o prehrani?
Večina mednarodnih smernic vidi povezavo med manjšo pogostostjo uživanja zajtrka in debelostjo, zato je redno uživanje zajtrka eno od temeljnih priporočil zdrave prehrane. Nova metaanaliza,ki so jo objavili v BMJ, pa je pokazala, da so tisti, ki zajtrka ne uživajo redno, lahko brez slabe vesti.
Endokrine motnje in spremembe v ustni votlini
Simptomi endokrinopatij se kažejo tudi s spremembami v predelu obraza in ust. Včasih lahko zobozdravniki tako posumimo na samo osnovno bolezen in pacienta še pravočasno napotimo k specialistom na nadaljnje preiskave. Če je bolezen že odkrita, pa je treba prilagoditi pristop zobozdravnika k zdravljenju oralne simptomatike.
Višja glukoza na tešče pri osebah brez sladkorne bolezni in srčno-žilna ogroženost
Povišana koncentracija glukoze v območju, ki še ne velja za diagnostično za sladkorno bolezen, je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. To so dokazali v veliki ameriški kohorti, ki so jo spremljali od leta 1960 do 2015, v kateri so ugotavljali povezanost glukoze na tešče, ki je še pod diagnostičnim pragom za sladkorno bolezen, s srčno-žilnimi dogodki.
Smernice ADA – novosti v letu 2019
Nove ameriške smernice za zdravljenje sladkorne bolezni imajo dodano poglavje o komunikaciji med zdravstvenim strokovnjakom in osebo s sladkorno boleznijo. V njem poudarjajo, naj bo komunikacija čustveno nevtralna, neobsojajoča, temelječa na dejstvih in usmerjena v načrt zdravljenja.
Delovanje zaviralcev SGLT2 napoveduje spremembe v klinični praksi
Minulo leto je bilo v znamenju številnih raziskav učinkovanja zaviralcev SGLT2. O tem je bil govor tudi v klinični razpravi o izsledkih, zasnovah, metodologiji ter statistiki najbolj branih in citiranih raziskav v letu 2018, v kateri je svoja stališča predstavila priznana nefrologinja prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Oddelka za medicino DIMED Univerze v Padovi, pogovor pa je usmerjal diabetolog prof. dr. Andrej Janež, dr. med.
Quo vadis, endokrinologija?
Endokrinologi, združeni v ESE in ZES, si prizadevamo, da bo endokrinologija v središču medicine, da bo povezovala njene razdrobljene veje na področju zdravstvene oskrbe, znanosti in izobraževanja, kot hormoni v telesu povezujejo in usklajujejo delovanje posameznih organov in organskih sistemov, piše uvodničarka prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.
Aktualna revija
