Dermatovenerologija

Biološka zdravila tudi proti atopijskemu dermatitisu

Pojavnost atopijskega dermatitisa v zahodnih državah narašča. Prizadene do petino otrok in od 2 do 8 % odraslih. V Sloveniji je odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom okoli 2 %, ocenjuje Maja Benko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

24. 6. 2019

Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno

Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.

24. 6. 2019

Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo

Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.

24. 6. 2019

Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti

Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.

24. 6. 2019

Nevidno breme aktinične keratoze

Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.

24. 6. 2019

Koža kot ogledalo notranjosti

Kronična avtoimunska kožna bolezen lahko pomeni večje tveganje za razvoj kronične bolezni, po drugi strani pa se marsikatera bolezen notranjih organov kaže tudi s spremembami na koži. V kožno ogledalo smo pogledali s pomočjo asist. dr. Mateje Starbek Zorko, dr. med.

24. 6. 2019
Uvodnik

Več znanja in več izzivov

V dermatovenerologiji se bomo v bližnji prihodnosti soočili s številnimi spremembami. Med najpomembnejšimi je zagotovo usklajevanje specializacije iz dermatologije z evropsko specializacijo.

24. 6. 2019
DIAGNOZA

Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo

Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.

20. 6. 2019

Včasih je kirurško zdravljenje neizogibno

6. 5. 2019

Dva stebra zdravljenja hidradenitisa suppurativa

Kljub napredku v obravnavi hidradenitisa suppurativa (HS) se kirurškemu zdravljenju težko povsem izognemo. Kot ugotavlja Urša Kogovšek, dr. med., s Kirurške klinike UKC Ljubljana, pa so smernice za kirurško zdravljenje vse konzervativnejše. »Zdravila so osnova, kirurgija le dopolnilo.«

6. 5. 2019

Priložnostno presejanje za hidradenitis suppurativa – kdaj in zakaj

Na znake hidradenitisa suppurativa (HS) moramo biti pozorni in jih aktivno iskati pri telesnem pregledu bolnikov z dejavniki tveganja, priporoča asist. Vesna Breznik, dr. med., z UKC Maribor. Med temi dejavniki so kajenje, povišan indeks telesne mase in pozitivna družinska anamneza. Ženske za HS zbolevajo trikrat pogosteje kot moški.

6. 5. 2019

Ena najbolj obremenjujočih bolezni kože

Hidradenitis suppurativa (HS) ni kot druge vnetne bolezni kože, je na Dermatološkem vikendu na Bledu poudaril nemški strokovnjak prof. Falk G. Bechara, dr. med. Povzroči lahko trajne poškodbe in ker je diagnoza postavljena tudi z do sedemletno zamudo, se včasih težko izognemo kirurškemu zdravljenju.

28. 3. 2019

Diagnostiko ovira pomanjkanje ustreznih alergenov

Pomlad s cvetenjem prinaša neprijetnosti predvsem bolnikom z alergijskim rinitisom. Dodatne težave tako njim kot zdravnikom pa povzroča to, da niso vsi alergeni, ki smo jim izpostavljeni v zunanjem okolju, dostopni za testiranje, poudarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

19. 3. 2019
Intervju

Novi mejnik v zdravljenju luskavice

Z novimi zdravili osem do devet od desetih bolnikov doseže 90-odstotno izboljšanje luskavice in zdi se, da lahko pri nekaterih odgovor traja leta, nam je povedal prof. dr. Kristian Reich, dr. med., z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf v Nemčiji. Zdaj je glavno vprašanje, kateri bolniki so to.

17. 12. 2018

Za mlade je luskavica še večje psihično breme

Po raziskavah otroci za psoriazo najpogosteje zbolijo med 7. in 11. letom. Zanesljivih podatkov o tem, kolikšen delež otrok, katerih starš oziroma starša sta psoriatika, bo zbolel za luskavico, ni, ugotavlja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.

29. 11. 2018

Spondiloartritisi: najprej zdravljenje, potem napotitev

Prepoznavanje tako aksialnega kot psoriatičnega artritisa je danes dobro, ocenjuje prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri tem imata pomembno vlogo magnetnoresonančno slikanje (ob pravilni interpretaciji rezultatov) in prisotnost nekaterih pridruženih bolezni, kot je luskavica.

25. 10. 2018

Luskavica na nohtih je vredna dodatne pozornosti

S trajanjem luskavice se povečuje tudi incidenca prizadetosti nohtov. Pri več kot 90 % bolnikov se bo tekom življenja razvila luskavica nohtov, ugotavlja asist. dr. Katarina Trčko, dr. med., z oddelka za kožne in spolne bolezni, UKC Maribor. S tem se dodatno poslabša kakovost življenja bolnikov.

26. 9. 2018

Gledamo, a ne vidimo

Hidradenitis suppurativa je pri ženskah trikrat pogostejši kot pri moških, najpogostejši pri ženskah med 20. in 49. letom starosti. Ginekologi so zato zelo pomembni za prepoznavanje bolezni, a kot ugotavlja mag. Andrej Zore, dr. med., se velikokrat zgodi, da ti nanjo ne pomislijo.

24. 4. 2018

Bolečina, sram in obup bolnikov s hidradenitisom suppurativa

Bolečina je simptom, ki najbolj vpliva na kakovost življenja bolnikov s HS. Raziskave kažejo, da v povprečju izostanejo z dela 34 dni na leto in da jih desetina zaradi bolezni izgubi zaposlitev. »Bolniki so pogosto povsem obupani,« ugotavlja Maruška Marovt, dr. med., z UKC Maribor.

24. 4. 2018

Ko se srečata KVČB in HS

Vsakega bolnika vprašamo, kako je z njegovimi sklepi in kožo, pa kljub temu imamo zelo majhno število odkritih bolnikov s HS.»Verjetno je to povezano tudi s tem, da je veliko bolnikov s KVČB na bioloških zdravilih in je s tem umirjen tudi HS,« meni prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., z UKC Ljubljana.

24. 4. 2018
3 4 5 6 7 8

Aktualni e-novičnik

Predoperativna priprava bolnika – kaj bo drugače?

25. 3. 2025

Mišice so ključ do presnovnega zdravja

25. 3. 2025

Klinične smernice in priporočila

25. 3. 2025

Nevroznanost povezuje

25. 3. 2025

Najslabše je, ko se odločijo ne storiti nič

20. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.