Cilj se zvišuje
Vse boljše poznavanje zapletene imunologije v ozadju luskavice nas je pripeljalo do vse učinkovitejših bioloških zdravil in velikih sprememb za bolnike, smo izvedeli na Dermatološkem vikendu v Portorožu. Prof. Brian Kirby, dr. med., je v pogovoru z nami poudaril, da imajo najboljše obete tisti bolniki, ki jim na učinkovito zdravljenje ni treba čakati predolgo.
Biološka zdravila tudi proti atopijskemu dermatitisu
Pojavnost atopijskega dermatitisa v zahodnih državah narašča. Prizadene do petino otrok in od 2 do 8 % odraslih. V Sloveniji je odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom okoli 2 %, ocenjuje Maja Benko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno
Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.
Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo
Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.
Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti
Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.
Nevidno breme aktinične keratoze
Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.
Koža kot ogledalo notranjosti
Kronična avtoimunska kožna bolezen lahko pomeni večje tveganje za razvoj kronične bolezni, po drugi strani pa se marsikatera bolezen notranjih organov kaže tudi s spremembami na koži. V kožno ogledalo smo pogledali s pomočjo asist. dr. Mateje Starbek Zorko, dr. med.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Dva stebra zdravljenja hidradenitisa suppurativa
Kljub napredku v obravnavi hidradenitisa suppurativa (HS) se kirurškemu zdravljenju težko povsem izognemo. Kot ugotavlja Urša Kogovšek, dr. med., s Kirurške klinike UKC Ljubljana, pa so smernice za kirurško zdravljenje vse konzervativnejše. »Zdravila so osnova, kirurgija le dopolnilo.«
Priložnostno presejanje za hidradenitis suppurativa – kdaj in zakaj
Na znake hidradenitisa suppurativa (HS) moramo biti pozorni in jih aktivno iskati pri telesnem pregledu bolnikov z dejavniki tveganja, priporoča asist. Vesna Breznik, dr. med., z UKC Maribor. Med temi dejavniki so kajenje, povišan indeks telesne mase in pozitivna družinska anamneza. Ženske za HS zbolevajo trikrat pogosteje kot moški.
Ena najbolj obremenjujočih bolezni kože
Hidradenitis suppurativa (HS) ni kot druge vnetne bolezni kože, je na Dermatološkem vikendu na Bledu poudaril nemški strokovnjak prof. Falk G. Bechara, dr. med. Povzroči lahko trajne poškodbe in ker je diagnoza postavljena tudi z do sedemletno zamudo, se včasih težko izognemo kirurškemu zdravljenju.
Diagnostiko ovira pomanjkanje ustreznih alergenov
Pomlad s cvetenjem prinaša neprijetnosti predvsem bolnikom z alergijskim rinitisom. Dodatne težave tako njim kot zdravnikom pa povzroča to, da niso vsi alergeni, ki smo jim izpostavljeni v zunanjem okolju, dostopni za testiranje, poudarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Novi mejnik v zdravljenju luskavice
Z novimi zdravili osem do devet od desetih bolnikov doseže 90-odstotno izboljšanje luskavice in zdi se, da lahko pri nekaterih odgovor traja leta, nam je povedal prof. dr. Kristian Reich, dr. med., z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf v Nemčiji. Zdaj je glavno vprašanje, kateri bolniki so to.
Za mlade je luskavica še večje psihično breme
Po raziskavah otroci za psoriazo najpogosteje zbolijo med 7. in 11. letom. Zanesljivih podatkov o tem, kolikšen delež otrok, katerih starš oziroma starša sta psoriatika, bo zbolel za luskavico, ni, ugotavlja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Spondiloartritisi: najprej zdravljenje, potem napotitev
Prepoznavanje tako aksialnega kot psoriatičnega artritisa je danes dobro, ocenjuje prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri tem imata pomembno vlogo magnetnoresonančno slikanje (ob pravilni interpretaciji rezultatov) in prisotnost nekaterih pridruženih bolezni, kot je luskavica.