Ali lahko spremembe v mikrobiomu povezujemo s kožnimi boleznimi?
Kakšna je vloga mikrobioma pri atopijskem dermatitisu in drugih imunsko pogojenih boleznih, razlaga Olga Točkova, dr. med., iz UKC Ljubljana. Razloži tudi, kaj vse vpliva na mikrobni disbalans in kako lahko z izdelki vplivamo na uravnavanje mikrobioma.
O sodobnih ciljih zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni
Cilji zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni so se v zadnjih letih zelo zvišali. Kakšna so realna pričakovanja v vsakdanji klinični praksi, kjer imajo bolniki številna pridružena obolenja? Kako izbrati najboljše zdravilo za posameznega bolnika in kako optimizirati zdravljenje, če cilji zdravljenja niso doseženi, razlaga dermatologinja Maruška Marovt, dr. med., iz Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Kje je stroka najbolj napredovala in kako naprej?
Po zaključenem prvem dnevu Dermatološkega vikenda v Rimskih toplicah, ki je potekal konec marca, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med. Poleg tega, kje so se pri zdravljenju kožnih bolezni zgodili največji napredki, smo ga povprašali tudi, kako vidi prihodnost slovenske dermatologije.
Kaj je novega? Veliko!
Skokovito se razvijajo nove terapevtske možnosti za različne vnetne, pa tudi druge redkejše kožne bolezni. Kaj je na obzorju in kakšni so podatki najnovejših raziskav, je več kot 100 strokovnjakov predstavilo v več kot 300 izobraževalnih vsebinah na letošnjem kongresu Ameriške akademije za dermatologijo. Piše spec. dermatologije Olga Točkova, dr. med.
Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov
Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.
Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
Niso vsi »grdi rački«
»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?
Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?
Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze
Glivične okužbe nohtov oziroma onihomikoze niso zgolj estetska težava, ampak negativno vplivajo na kakovost življenja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in pravilno zdravimo, poudarja spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
O učinkovitosti in varnosti nove kreme za zdravljenje psoriaze v plakih
Luskavica (psoriaza) je kronična vnetna kožna bolezen, pogojena s številnimi genetskimi in imunološkimi dejavniki. Z obstoječimi zdravili se je (še?) ne da pozdraviti, lahko pa zelo učinkovito lajšamo simptome. Po zdaj znanih podatkih ima na razvoj luskavice velik vpliv dednost, za zagon pa so potrebni še dejavniki iz okolja.
Pomembne novosti pri klinični obravnavi SPO
V klinični praksi je nekaj pomembnih sistemskih novosti na področju obravnave spolno prenosljivih okužb (SPO), za katere je pomembno, da jih zdravniki poznajo, pravi specialistka infektologije prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Kaj vse se je spremenilo?
Upadacitinib za zdravljenje atopijskega dermatitisa
Upadacitinib je zaviralec JAK, ki je bil v Evropi do nedavnega odobren za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa, od avgusta naprej pa je odobren tudi za zdravljenje mladostnikov (starejših od 12 let) in odraslih z zmerno do hudo obliko atopijskega dermatitisa (AD). V primerjavi z drugimi zaviralci JAK nekoliko močneje inhibira JAK1 kot JAK2/3 in tirozinsko kinazo 2.
Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa
Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.
Za hitro izboljšanje je ključen dovolj hiter in pravilen izbor zdravil
Kako pomembno je ob zagonu atopijskega dermatitisa hitro in pravilno ukrepanje, kako zdraviti in koliko časa naj traja zdravljenje, osvetljuje specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pojasnila je tudi, kdaj je primernejše zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidi in kdaj z zaviralci kalcinevrina.
Aktualna revija
