Preventivna terapija migrene pogosto prekinjena
Glede na raziskave le 25 % bolnikov z migreno po šestih mesecih ostane na profilaksi, po enem letu pa le 14 %. »Treba je uskladiti pričakovanja pacienta s pričakovanji zdravnika,« pojasnjuje asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije z nevrološkega oddelka SB Celje.
Dodatna znanja iz obvladovanja bolečine
Izobraževanje z namenom pridobivanja dodatnih znanj iz obvladovanja bolečine so za strokovno javnost lansko jesen organizirali prvič in vzbudili veliko zanimanja. Ena od nosilk izobraževanja, doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije iz UKC Ljubljana, je povedala, da se bo letošnjo jesen Šola obvladovanja bolečine, kakor jo tudi imenujejo, nadaljevala.
Stabilna koronarna bolezen – kaj je novega?
Na januarskem srečanju, ki ga pripravlja Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, so slovenski kardiologi razpravljali o številnih spremembah v obravnavi bolnikov s stabilno koronarno boleznijo, ki so jih vključile lanske smernice ESC. Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. z UKC Ljubljana, je ob tem kot največji zasuk navedel spremembe v predtestnih verjetnostih za koronarno bolezen (te so se za tretjino zmanjšale) in njihovem vplivu na diagnostični algoritem.
Zaviralci SGLT2 še ne pustijo spati
Prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Univerze v Padovi meni, da so zaviralci SGLT2 dovolj varna zdravila, da jih lahko prepisujejo tudi družinski zdravniki, kot je to poslej mogoče v Sloveniji, medtem ko v Italiji (še) ni. Zdravila še nimajo indikacije za predpisovanje osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih je OGF pod 60, a strokovnjakinja opozarja, da bi se tudi to že moralo spremeniti. »Imamo dokaze o koristih vse do OGF 30.«
Predpisovanje naj bo preudarno
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., pozdravlja odpravo omejitev za predpisovanje zaviralcev SGLT2, a hkrati poudarja, da se moramo zavedati odgovornosti in jih predpisovati kritično – le tistim, ki jim glede na raziskave taka terapija najbolj koristi. »Pomembno je predvsem to, da imamo zdaj možnost, da jih že zgodaj v dvotirnemu zdravljenju predpišemo tistim, ki jim jih do zdaj nismo mogli, pa bi to zelo potrebovali.«
Nove smernice Ameriškega diabetološkega združenja
Kot vsak začetek leta je ADA tudi tokrat postregla z novimi smernicami. Kot je bilo pričakovati, v terapevtskem algoritmu niso sledili predlogu ESC/EASD, ki je pri aterosklerotični srčno-žilni bolezni celo pred metforminom predlagal uporabo zaviralca SGLT2-kanalčkov oziroma agonista receptorjev GLP-1, so pa smernice usmerjene k razširjanju indikacij za čimprejšnje zdravljenje s tema dvema skupinama zdravil z dokazi za srčno-žilne koristi.
Farmacevt v zdravstvu je velikokrat podcenjen
Včasih se sprašujem, ali smo za to krivi mi, farmacevti. Če torej danes kdo še ne ve, kaj bolnišnični farmacevti počnemo v bolnišničnih »kleteh«, potem ste začeli brati pravi prispevek. Takole je videti moj delovni dan v SB Nova Gorica, kjer sem zaposlena kot klinična farmacevtka, piše Sara Kenda, mag- farm. spec. klin. farm.
Oralne spremembe pri hematoloških boleznih
Številne hematološke bolezni se kažejo s spremembami na ustni sluznici. Pogosto imajo značilne oralne manifestacije, ki jih zobozdravniki neredko prepoznamo, še preden je bolezen diagnosticirana. Tako lahko paciente pravočasno napotimo k hematologom, ki začnejo zdraviti osnovno bolezen.
Stroka med seboj dobro sodeluje
Dostopnost in kakovost hematološkega zdravljenja sta v Sloveniji na visoki ravni. Temu botrujeta tudi povezanost regionalnih bolnišnic in komunikacija med specialisti. Bolniki, ki se zdravijo v Avstriji, se vračajo s potrditvijo, da je obravnava bolnikov s krvnimi raki pri nas primerljiva s tisto v tujini, pravi Romana Rotdajč, dr. med., iz SB Murska Sobota.
Prihodnost je za KLL že prišla
»Številne raziskave na tem področju in vedno nova zdravila so pripomogli, da se bolniki s kronično limfocitno levkemijo (KLL) danes lahko izognejo presaditvi krvotvornih matičnih celic, to je velika pridobitev,« ocenjuje Biljana Todorova, dr. med. s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
NGS v hematološki diagnostiki
V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo, piše izr. prof. dr. Helena Podgornik.
Nove terapije vplivajo na dejavnost presajanja
Danes se presaditve krvotvornih matičnih celic usmerjajo na ozko skupino hematoloških bolnikov, katerih bolezen ima slabo dolgoročno prognozo in malo ali nič drugih terapevtskih možnosti, je povedal doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana.
Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma v Sloveniji
V Sloveniji na leto odkrijemo in zdravimo od 100 do 120 bolnikov s plazmocitomom (DP). Ob postavitvi diagnoze je pomembno ugotoviti, ali gre v prvi vrsti za aktivno bolezen s prizadetostjo tarčnih organov (ledvici in kostni mozeg), in tudi to, ali je bolnik primeren za zdravljenje z velikimi odmerki citostatikov oziroma z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC), piše Enver Melkić, dr. med., spec. hematologije in medicinkske biokemije.
Dobro obvladljiva kronična bolezen
Da osebe s hemofilijo danes ne postajajo več invalidi in lahko živijo enako dolgo in kakovostno kot preostali, je zasluga rednega nadomeščanja manjkajočega faktorja VIII oziroma faktorja IX, kar je standardna terapija, ugotavlja dr. Saša Anžej Doma, dr. med. z UKC Ljubljana. Med temi prihajajo v ospredje taki z nekoliko daljšo razpolovno dobo.
Aktualna revija
