ADHERENCA – člen do uspešnega zdravljenja
Ko bolnik bolezen zanika, zdravljenja ne bo sprejel. In če ne razume bolezni, verjetno ne bo razumel niti tega, zakaj bi jemal zdravila. Še celo takrat, ko bolnik ve, da je bolan in kaj to pomeni, ni vedno samoumevno, da bo sledil zdravnikovim navodilom.
Tehnologija zaznavanja svetlobe uporabna za oceno bolečine pri novorojenčkih
Še pred nekaj desetletji so mislili, da novorojenčki zaradi nerazvitosti živčnega sistema ne čutijo bolečine. Slovenski raziskovalci smo poskusili ugotoviti, ali si lahko v klinični praksi pri oceni zaznavanja bolečine pri novorojenčkih pomagamo s tehnologijo zaznavanja svetlobe valovnih dolžin blizu infrardečega spektra.
Peroralna uporaba fluorokinolonov in resne motnje srčnega ritma
Antibiotiki iz skupine fluorokinolonov so v široki rabi, na primer za zdravljenje febrilnih okužb sečil in okužb spodnjih dihal. Bolniki jih na splošno dobro prenašajo, a med možnimi resnimi neželenimi učinki teh zdravil navajajo podaljšanje intervala QT. Zaradi redkosti pojava povezava ni jasna, pri praktični presoji o varnosti fluorokinolonov pa lahko pomaga raziskava, nedavno objavljena v reviji BMJ.
Protiretrovirusna profilaksa HIV: priložnost v primarnem zdravstvu
Ukrepi za varnejšo spolnost (zlasti kondomi) so se po izbruhu epidemije aidsa izkazali kot uspešna zaščita. Toda na svetu je vsako leto še vedno okoli dva milijona novih okužb, zato obstaja potreba po novih možnostih za njihovo preprečevanje. Med ukrepi se uveljavlja protiretrovirusna predekspozicijska profilaksa, razmišljajo v reviji JAMA.
Preizkušanje kombinacij za zdravljenje plazmocitomov
V reviji Lancet Oncology so konec prejšnjega leta objavili raziskavo, v kateri so pri bolnikih z neodzivno obliko ali recidivom diseminiranega plazmocitoma primerjali kombinacijo karfilzomiba in deksametazona s kombinacijo bortezomiba in deksametazona. Prva kombinacija se je izkazala za statistično značilno boljšo, kar zadeva preživetje brez napredovanja bolezni. Raziskava še poteka, vendar ne vključujejo več novih preiskovancev.
Povezava med virusom zika in mikrocefalijo potrjena
Slovenski strokovnjaki so najbolj prepričljivo potrdili povezavo med okužbo z virusom zika v nosečnosti in mikrocefalijo pri plodu ter rezultate svojih dognanj objavili v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine (NEJM).
Hematološka obolenja in spremembe v ustni votlini
Številna hematološka obolenja se lahko že v zelo zgodnji fazi pokažejo prav s spremembami v ustni votlini. Med temi ne moremo mimo krvavitev, okužb, celične infiltracije, bledice ustne sluznice, generalizirane atrofije jezičnih papil in bukalne sluznice, bolečinskih in pekočinskih senzacij zlasti na jeziku, rekurentnih aftoznih ulceracij, difuzne gingivalne hipertrofije, vnetij ustnih kotičkov, pojava glivičnih okužb s Candido albicans, petehij, ehimoz in krvavitev iz dlesni, ulceracij ustnega neba in tudi nekroz, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.
Spremembe zakonodaje o obveznem cepljenju
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo spremembe zakonodaje o cepljenju, pri čemer nameravajo spremeniti predvsem postopke za primere, ko starši ne želijo cepiti otrok. Cepljenje je po mnenju zdravnikov eden najučinkovitejših načinov preprečevanja nalezljivih bolezni, kljub temu pa precepljenost po obveznih programih upada. Še slabše je v programih neobveznih cepljenj.
Empagliflozin zmanjša tveganje za srčno popuščanje
Vodilni vzrok umrljivosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so srčno-žilne bolezni, vključno s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje je pri teh bolnikih zelo pogosto, pojavi se pri vsakem petem bolniku v starosti nad 65 let. Poleg tega je napoved za te bolnike slaba, saj je povprečno preživetje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem štiri leta.
Preprečevanje poslabšanj KOPB pozimi
Pozimi imajo bolniki s KOPB bistveno več poslabšanj kot v drugih letnih časih. Iz istega razloga tudi pogosteje pristanejo v bolnišnici. Vzroki za to so številni, vendar pa je med njimi nekaj takih, na katere lahko bolniki z razmeroma preprostimi ukrepi vplivajo sami.
Hipertenzijska zgodba se začne v endoteliju
Endotelijska disfunkcija je mehanizem, ki povezuje srčno-žilne (SŽ) dejavnike tveganja (hipertenzija, dislipidemija, kajenje, sladkorna bolezen) z aterosklerozo, nam je pojasnil prof. dr. Stefan Taddeij, dr. med., iz univerzitetne bolnišnice v Pisi.
Kombinirano protitrombotično zdravljenje: zakaj in kdaj je potrebno?
Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so vodilni slovenski strokovnjaki predavali in razpravljali o sodobnih dognanjih ter vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega (antikoagulacijskega in antiagregacijskega) zdravljenja. Ob koncu je dr. Nina Vene, dr. med., predstavila še pregled praktičnih priporočil za uvajanje kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja in vodenje tako zdravljenih bolnikov.
Kako prepoznati znake luskavice
Luskavica je najbolj pogosta kožna bolezen, imata jo približno dva odstotka evropske populacije. Značilni zanjo so vnetna žarišča, plaki, tanke rdečkaste zadebelitve kože, posute s sivkastimi luskami, je na predavanju v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva povedal prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.
Aktualna revija
