OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Na to smo lahko ponosni
V Sloveniji imamo na voljo praktično vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze (MS), ki so na razpolago tudi v svetu. Široka dostopnost zdravil nam omogoča optimalno zdravljenje in individualiziran pristop k posamezniku z MS ter kar najboljše dolgoročne izhode. Piše dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.
Postaja prihodnost MS bolj predvidljiva?
Zgodnje zdravljenje z visoko učinkovitimi zdravili spreminja epidemiologijo multiple skleroze (MS) in zmanjšuje število najbolj prizadetih bolnikov. Vabljeni k reševanju kviza, ki povzema aktualne preboje in stroko usmerja v tako imenovano prodromalno fazo MS.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Novi upi pri zdravljenju PAH s specifičnimi zdravili
Mineva dobrih 50 let od prvega svetovnega simpozija o pljučni hipertenziji v Nici leta 1973. Takrat specifičnih zdravil ni bilo na voljo, bolniki s pljučno hipertenzijo so bili zdravljeni le podporno, ko se je razvilo desnostransko srčno popuščanje. Pred ero specifičnih zdravil je bila mediana preživetja 2,8 leta. S prihodom specifičnih zdravil se je preživetje pomembno podaljšalo, najmanj za dva- do trikrat, pri bolnikih, ki so slabo odzivni na specifično terapijo, pa vedno prihaja v poštev presoja o transplantaciji pljuč.
Več pozornosti posvetimo posledicam pasavca
Nevropatska bolečina, ki poteka po dermatomu in se pojavlja vsaj 90 dni od akutnega izbruha izpuščaja, je lahko kompleksna in težko obvladljiva. Doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz UKC Ljubljana, je poudarila, da običajni neopioidni analgetiki proti tej vrsti bolečine niso učinkoviti.
Aktualna revija
