Naslednji cilj boja proti HIV/aidsu je ozdravitev
Na področju obvladovanja virusa HIV in zdravljenja je napredek ogromen, žal pa temu ne sledi odnos družbe do okužbe. Nedopustno je, da osebe, okužene s HIV, več kot tri desetletja po začetku epidemije še vedno nemalokrat doživljajo diskriminacijo v zdravstvu in javnem življenju.
Algoritmi, ki rešujejo življenja
Nevrološka intenzivna enota UKC Ljubljana že nekaj let tesno sodeluje pri projektu CERTAIN pod okriljem ameriške klinike Mayo. Članica skupine predavateljev v okviru projekta je tudi specialistka nevrologije in intenzivne medicine dr. Nataša Milivojević, dr. med., vodja Oddelka nevrološke intenzivne terapije UKC Ljubljana.
Enoletne in dvoletne izkušnje dokazujejo pomemben premik
Do nedavna so spinalno mišično atrofijo (SMA) zdravili le simptomatsko, zdaj jo lahko zelo uspešno zdravijo tudi vzročno. Kljub temu, da lahko SMA v celoti zavrejo, se odrasli bolniki manj kot pediatrični odločajo za nove terapije ali pa vsaj ne takoj, je povedal doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
V času COVID-19 na urgenci manj možganske kapi
Med epidemijo je urgentno nevrološko službo UKC Ljubljana zaradi možganske kapi obiskalo okoli 20 % manj ljudi kot običajno, je povedal vodja službe Igor Rigler, dr. med. Število obravnav oseb s prehodno možgansko kapjo (TIA) pa se je zmanjšalo kar za polovico.
Kontinuirana zdravljenja po formuli 5-2-1
Zdravljenje Parkinsonove bolezni (PB) je simptomatsko in usmerjeno v omilitev klasičnih motoričnih znakov, nemotoričnih težav in prej ali slej tudi motoričnih komplikacij zdravljenja z levodopo. Levodopa je še vedno zlati standard zdravljenja PB, a po nekaj letih jemanja večina bolnikov razvije motorične komplikacije.
Lezi in potrpi? To ne gre!
Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP niso čudežna in ne pomagajo vsem bolnikom z migreno enako dobro, ugotavlja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ker gre za patofiziološko heterogeno bolezen. In vendar je za veliko bolnikov novo profilaktično zdravljenje najboljša možnost – da sploh lahko delajo in da njihovi odnosi z drugimi ne trpijo preveč.
Zdravljenje multiple skleroze v klinični praksi
Napredek zdravljenja multiple skleroze je bil velik in hitrejši kot pri preostalih boleznih, navdušeno poroča nemški specialist nevrologije Refik Pul, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Essen. V sodelovanju z UKC Münster je izvedel kohortno raziskavo, da bi rezultate klinične raziskave enega od zdravil IRT celostno primerjal z izkušnjami v praksi in na heterogeni skupini bolnikov z multiplo sklerozo.
Kaj je bilo in bo drugače
Ob COVID-19 se na podlagi novih spoznanj spreminjajo tudi priporočila za strokovno obravnavo bolnika z multiplo sklerozo. Eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju priporočil je vrsta imunosupresivnega zdravila, je poudaril predstojnik KO za bolezni živčevja z UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med. Določene stabilne bolnike bodo še naprej skušali obravnavati prek telefona. Mnogi so takega načina komuniciranja sicer že vajeni.
Centre za MS je treba urediti širše, na ravni države
Smernice za zdravljenje in obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS) iz leta 2018 predlagajo oskrbo bolnikov v specializiranih centrih za MS, ki omogočajo ustrezno celostno obravnavo. Da je treba te centre pri nas urediti širše, s čimer bi omogočili enotno in vsem bolnikom dostopno obravnavo, poudarja dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Novo definiranje centralne hipersomnije
Evropski strokovnjaki s področja medicine spanja menijo, da je dosedanja definicija centralne hipersomnije pomanjkljiva. Predlog nove definicije in razloge zanj je opisala izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja laboratorija za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo.
Pri diagnostiki epilepsije pomaga »veliki brat«
Dobra plat opremljenosti vse večjega dela našega sveta s kamerami je, da lahko osebam z epilepsijo pomaga do hitrejše diagnoze. Mag. Bogdan Lorber, dr. med., svetuje, naj zdravniki poskušajo priti do teh posnetkov, ki so veliko boljši pričevalci dogajanja od človeških očividcev.
Nočejo vsi vedeti, da imajo demenco
Medtem ko zdravila, ki bi poseglo v vzroke demence, ne dočakamo, imajo vsaj nekateri slovenski bolniki možnost sodelovati v kliničnih raziskavah zanje, v projektih izboljšanja zgodnjega odkrivanja demence in tudi raziskavah razvoja digitalnih orodij, ki bi zmanjšala dejavnike tveganja, nam je razložila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kakovost življenja s hemofilijo
Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Z možgani nad možgane
Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.
Aktualna revija
