Smernice ESC: ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni in možne kombinacije zdravljenja angine pektoris
Pri diagnosticiranju kroničnega koronarnega sindroma (KKS) je lahko v pomoč ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni (KAB). Infografika prikazuje način ocenjevanja KAB in priporočila za antianginsko terapijo pri bolnikih s KKS. Vsebino je recenziral asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Plašč iz besed
Včasih nas zazebe do srca. Čeprav se nam ob tem naježi koža, občutek ni vezan na zunanjo temperaturo, temveč na slabo novico, pretresljivo spoznanje, razočaranje … Ob začetnem šoku se dobro obnesejo ukrepi za preganjanje dejanskega mraza: topla odeja, vroč čaj, dolg objem …, nato pa je treba globlje, po plašč iz besed. Ne praznih, posplošenih floskul, temveč premišljenih besed, ki stvari postavijo v pravo perspektivo. Če imamo koga, ki ...
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Bakteriofagna terapija pri zdravljenju okužb ran
Prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je na kongresu Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) predstavila zelo aktualno področje (bakterio)fagov. Osredotočila se je na uporabnost fagne terapije pri zdravljenju ran in z njimi povezanih bakterijskih okužb. Kako blizu smo klinični praksi?
Sistemsko brez injekcij
Zmerne do hude oblike luskavice so zaradi individualne narave bolezni veliko breme tako za bolnike kot za zdravstveni sistem. Peroralne terapevtske možnosti ponujajo dobrodošlo in do bolnikov prijazno alternativo, ki danes po učinkovitosti v nekaterih primerih že konkurira biološkim terapijam. Kakšne peroralne možnosti za odrasle so trenutno na voljo pri nas in kakšne prednosti prinaša razvoj novih zdravil?
Opravičilo in popravek
Spoštovani,
na naslovnici tiskane decembrske številke revije pHarmonia je prišlo do nenamerne napake pri navedbi imena intervjuvanca. Gašperja Tonina, dr. med., mag. slov. in mag. spl. jezikosl., smo napačno navedli kot Mateja Tonina.
Za to nedoslednost se iskreno opravičujemo tako Gašperju Toninu kot tudi našim bralcem.
Uredništvo revije pHarmonia
Smernice ESC: nove razsežnosti diagnostike KKS
Revolucionarnih novosti v novih smernicah ESC za obravnavo kroničnega koronarnega sindroma (KKS) ni, poudarja asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, in nadaljuje, da so »vanje implementirali vse večje raziskave zadnjih let, ki jih že uporabljamo v klinični praksi. Smernice so tako samo potrdile, da že zdaj dobro delamo.«
Nikoli toliko dobrih možnosti zdravljenja
O zatonu paradoksa debelosti in pogosto spregledani hipervolemiji, pa tudi o določanju razmerja med obsegom pasu in višino pri bolnikih s srčnim popuščanje, smo se pogovarjali s predstojnikom KO za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Bojanom Vrtovcem, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
Normalno življenje s HIV
V osemdesetih letih je okužba s HIV pomenila smrtno obsodbo. Sodobne terapije omogočajo nezaznavnost in neprenosljivost virusa ter normalno življenje, kljub temu pa stigma ostaja tudi med zdravstvenim osebjem, opozarja Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Rak dojk v letu 2024
Na področju obravnave raka dojk smo letos dobili precej odgovorov. Med njimi so dokazi o varnosti dojenja po zdravljenju raka dojk in vplivu telesne vadbe na ponovitev bolezni. Še nekaj rezultatov kliničnih študij, ki so pospešile napredek sistemskega zdravljenja raka dojk, je predstavila doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Jezik ni le orodje komunikacije – je zdravilo
Vsako strokovno področje potrebuje trdne terminološke temelje. Če teh ni, je kakovost stroke, pa tudi njenih strokovnjakov, vprašljiva. Tako uvodoma pove Gašper Tonin, dr. med., univ. dipl. slovenist in literarni komparativist, magister slovenistike in splošnega jezikoslovja, doktorski študent biomedicine, ki pozdravlja vsako pobudo za sistematično oblikovanje medicinske terminologije in posledično zmanjševanje možnosti za terminološko zmedo.
Vpliv uživanja prehranskih dodatkov na strukturo kože
Ali uživanje kolagena, vitamina C in hialuronske kisline res lahko pozitivno vpliva na staranje kože? V raziskavi, ki je potekala v Sloveniji na VIST-Fakulteti za aplikativne vede, so proučili njihov vpliv in svoje ugotovitve objavili letos junija v mednarodni reviji Nutrients.
Koraki do presejanja pljučnega raka
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka, smo začeli izvajati aktivnosti za pripravo strokovnih podlag za program presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo?
Aktualna revija
