Nosečnostna sladkorna bolezen in dolgoročna srčno-žilna ogroženost
Ženske, ki med nosečnostjo zbolijo za sladkorno boleznijo, imajo pozneje v življenju nekoliko povečano tveganje za srčno-žilne dogodke, a z zdravim načinom življenja lahko to tveganje zmanjšajo, kažejo izsledki obsežne raziskave, objavljeni v reviji JAMA.
Od Velikih jezer do mesta angelov
»Nič za menoj, vse pred menoj, tako kot je vedno na cesti,« je v himni odprti cesti, romanu Na cesti, zapisal ameriški pisatelj Jack Kerouac. To je bil čas, ko so ljudje v cesti še uživali, ko je niso uporabljali le za to, da bi prišli na neki cilj, temveč tudi za potovanje v neznano. In kljub temu, da Route 66 ima svoj začetek in cilj, vmes nikoli ne veš, kje boš pristal, kaj boš videl in, če si bolj avanturističen, kje boš spal.
Ustno zdravje hemodializnih bolnikov
Strokovnjaki Katedre za ustno zdravje in parodontologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so v presečni raziskavi ugotavljali ustno zdravje slovenskih bolnikov na hemodializi ter njegovo povezanost s serumskimi kazalniki vnetja in srčno-žilnih bolezni.
Debelosti pri otrocih je vse manj
Mednarodna epidemiološka študija o debelosti otrok in mladostnikov od leta 1975 do leta 2016, objavljena v reviji The Lancet, kaže, da nam je po letu 2010 v Sloveniji uspelo trend naraščanja debelosti pri otrocih obrniti navzdol. Raziskovalci Fakultete za šport Univerze v Ljubljani menijo, da je za to najbolj zaslužna uvedba dodatnih ur kakovostne športne vadbe v šolah.
Dolgoročno tveganje za ponovitev raka dojk po petletnem hormonskem zdravljenju
Rezultati obširne metaanalize objavljene v NEJM kažejo, da so bolnice z zgodnjim rakom dojk z izraženimi estrogenskimi receptorji tudi po petih letih dopolnilnega hormonskega zdravljenja še vedno ogrožene zaradi možne ponovitve bolezni. Ocena ogroženosti lahko pomaga pri odločanju o podaljšanju hormonskega zdravljenja.
Spolna dejavnost zelo redko povzroči nenadni zastoj srca
Podatki iz ZDA kažejo, da spolna dejavnost le redko sproži nenadni zastoj srca, tako v splošni populaciji kot tudi pri srčnih bolnikih. Omenjeni izsledki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za srce (AHA), hkrati pa so bili objavljeni v reviji Journal of the American College of Cardiology.
Svetovno breme KOPB in astme
Kronične bolezni dihal so med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti po svetu. Najpogostejši sta KOPB in astma. Po vplivu bolezni, merjenim s kazalnikom invalidnosti prilagojenih let življenja (DALY), sta KOPB na 8. in astma na 23. mestu. V članku v reviji Lancet Respiratoy Medicine so bili objavljeni podatki iz študije Global Burden of Disease, Injuries, and Risk Factors (GBD).
Adherenca v zobozdravstvu
Nesodelovanje pacientov v procesu zdravljenja in nespoštovanje zdravniških navodil je velika težava tudi v zobozdravstvu, saj preprečuje ustrezno skrb za ustno zdravje pacientov. Po študijah, ki so jih naredili v ZDA, ima gingivitis vsaj štirih zob približno polovica prebivalstva, resno parodontalno bolezen pa ima med 65. in 74. letom kar 23 odstotkov ljudi.
Smernice sodobne obravnave hepatitisa B
Na infektološkem simpoziju v Ljubljani je prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., predstavila nove smernice EASL-a za klinično obravnavo oseb, kronično okuženih z virusom hepatitisa B. Smernice so prinesle vrsto novosti glede razvrščanja in obravnave bolnikov.
Prva zmaga nad spinalno mišično atrofijo
V Sloveniji z novim revolucionarnim zdravilom zdravimo pet otrok s spinalno mišično atrofijo, ki se je pri težjih oblikah doslej končala s smrtjo v dveh letih, pri milejših pa z življenjem na invalidskem vozičku. Zdaj ni več treba, da je tako, pravi doc. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
Od okužbe s HPV do raka
Rakava obolenja, ki jih povzročajo človeški papilomavirusi (HPV), lahko preprečimo s cepljenjem, ki ščiti pred okužbo z najpomembnejšimi genotipi virusov iz te družine. V Sloveniji je od lani na voljo devetvalentno cepivo, precepljenost proti okužbam s HPV pa je, kot na marsikaterem drugem področju, prenizka, nam je povedala doc. dr. Nina Jančar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravnik z zlato medaljo
Malo zdravnikov za svoje delo prejme zlato medaljo. Asist. Marko Macura, dr. med., s KO za travmatologijo UKC Ljubljana jo je dobil na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki kot zdravnik zlate slovenske košarkarske reprezentance.
Rak pljuč: slovenske izkušnje z imunoterapijo
Zdravniki potrjujejo podatke iz študij: imunoterapevtiki učinkujejo pri okoli 20 odstotkih bolnikov. In ko učinkujejo, so rezultati odlični. Imunoterapija je z vsemi tremi odobrenimi zdravili že na voljo tudi slovenskim bolnikom z rakom pljuč.