Kasnejši vstop v vrtec – manj zapletov pri okužbah
Otroci, ki v vrtec vstopijo pri približno enem letu starosti, bodo v prvih treh letih pogosteje obiskali zdravnika zaradi resnejših virusnih okužb, kot če gredo v vrtec pri dveh letih ali kasneje, pravi pediatrinja Helena Mole, dr. med. Tako kažejo podatki pregleda kartotek njenih 146 bolnikov.
Sistemsko zdravljenje raka pri bolnikih z ledvično odpovedjo
Za sistemsko zdravljenje raka je pomembno, da je funkcija organov čim bolj ohranjena, še posebej tistih, ki so neposredno udeleženi pri farmakokinetiki zdravljenja, kot so ledvice. Pri opolnomočenih bolnikih z ledvično odpovedjo lahko z učinkovitim podpornim zdravljenjem in sočasnim dobrim obvladovanjem pridruženih bolezni optimalno uvajamo in vodimo sistemsko zdravljenje raka.
Prepoznavanje okužbe s HIV – čim prej, tem bolje
Pri polovici do dveh tretjin okuženih s HIV se prvi simptomi pojavijo približno v štirih do šestih tednih po okužbi, vendar tako zgodaj odkrijejo okužbo le pri desetini bolnikov, nam je povedal Tomaž Vovko, dr. med., specialist infektolog s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Prihodnost zdravljenja luskavice
Medtem ko zaviralci TNFα že dobivajo tudi prve biosimilarje, se širi nabor bioloških zdravil za zdravljenje luskavice. Od leta 2009 je na evropskem trgu ustekinumab (Stelara), zaviralec IL 12/23, prihajata pa še sekukinumab (Cosentyx, IL 17A) in iksekizumab (IL 17) ter nekaj zaviralcev IL 23.
Boljše življenje s hidradenitisom suppurativo
Tudi na letošnjem kongresu Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo v Köbenhavnu je bilo med odmevnejšimi temami zdravljenje hidradenitisa suppurative ali inverznih aken. Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, glavni razlog vidi v tem, da je bolezen nedavno dobila pravzaprav svoje prvo indikatorsko zdravilo.
Spremenjeni koncepti zdravljenja KOPB
Prisluhnili smo predavanju pnevmologa dr. Arschanga Valipourja, dr. med., z dunajske bolnišnice Otto-Wagner-Spital. Poskušal je strniti spremembe v razumevanju kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki so se zgodile v zadnjih letih, in je pri tem predstavil tudi nekaj kontroverznih zamisli.
Upravičeno presejanje družinske hiperholesterolemije pri otrocih
Kljub priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije za presejanje družinske hiperholesterolemije je Slovenija po dostopnih podatkih trenutno edina država na svetu, kjer poteka populacijsko presejanje otrok – že od leta 1995 – v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov.
Bolezen bolečih nog – mal dos pezinhos
Med polinevropatijami je veliko različnih bolezni, ki imajo podobno klinično sliko. Ena od njih je tudi transtiretinska družinska amiloidna polinevropatija, krajše TTR-FAP. O njej se ne govori veliko, saj velja za redko bolezen, je pa prav zgodnje odkrivanje in zdravljenje pri njej zelo pomembno.
Kje vse se skriva virusni meningoencefalitis?
Vnetje možganov (ki le redko poteka brez sočasnega vnetja možganskih ovojnic) večinoma povzročajo virusi. Pri nas je po zakonu o nalezljivih boleznih obvezna prijava samo za klopni meningoencefalitis (KME), zato vemo, da je v Sloveniji vsako leto približno 200 do 300 novih bolnikov, pri katerih je dokazana okužba s tem virusom.
Rehabilitacija parkinsonikov je pomemben del zdravljenja
Vse več je dokazov o ugodnem vplivu rehabilitacije na bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Zato tudi zdravstvena zavarovalnica vse pogosteje odobri zdraviliško zdravljenje po globoki možganski stimulaciji in po uvedbi kontinuiranega zdravljenja z duodopo.
Globoka možganska stimulacija – timski pristop
Globoka možganska stimulacija se v zadnjih desetletjih uveljavlja pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, pa tudi drugih vrst motenj gibanja, kot sta distonija in esencialni tremor. Za uspešno izvajanje te metode pa je ključen multidisciplinaren timski pristop.
Jože Plečnik – Moja edina ljubica je arhitektura
Za opečnato fasado stavb na številkah 4 in 6 v Karunovi ulici v ljubljanskem Trnovem je letošnjo jesen po dveh letih temeljite prenove svoja vrata ponovno odprla Plečnikova hiša. V njej je znameniti arhitekt živel in delal od leta 1921 do svoje smrti. Torej v času, ko se je porajala in gradila Plečnikova Ljubljana. Za Jožeta Plečnika je bila ustvarjalnost najvišja vrednota, svobodo ustvarjanja pa je ohranjal s samotnim življenjem.
Aktualna revija
