Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso
Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.
Novosti v zdravljenju raka pljuč z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Imunoonkološka terapija in COVID-19
Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.
Nove slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile nove slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Breme pljučnega raka je še vedno nacionalni problem
»Kljub velikim naporom smo petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom v zadnjih letih izboljšali le za tri odstotke. V želji, da bi bili uspešnejši, usmerjamo svoje moči v nove preventivne programe, še bolj dostopno pulmološko obravnavo in pa v nova obetavna zdravljenja,« je povedal strokovni direktor Onkološkega inštituta, izr. prof. dr. Viljem Kovač, dr. med.
Izziv ostaja širitev raka v centralni živčni sistem
Bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, ki so ALK-pozitivni, se v večini primerov na zdravljenje z najnovejšimi zaviralci ALK zelo dobro odzovejo. »Za te bolnike v metastatskem stadiju bolezni imamo visoko učinkovita zdravila, ki dajejo hiter in dolgotrajen odgovor ter imajo ugoden varnostni profil,« je pojasnila mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana.
Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?
Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?
Z imunoterapijo ima petina bolnikov z razširjenim rakom celo možnost ozdravitve
V zadnjem letu je na področju zdravljenja raka pljuč veliko novega, poudarja mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana. Izjemni rezultati se kažejo tako pri zdravljenju z imunoterapijo, ki gre že v nižje stadije bolezni, kjer imunoterapijo kombinirajo z radioterapijo, in pri zdravljenju razširjene bolezni s kombinacijo kemoterapije in imunoterapije.
Aktualna revija
