Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Vloga družinskega zdravnika pri presejanju za raka pljuč
K uspešnosti presejanja bodo pomembno prispevale ambulante družinske medicine, poudarja nacionalna koordinatorka Državnega programa za obvladovanje raka Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana. Zainteresirane vabi v strokovno skupino za sooblikovanje pilotnega projekta.
Kako (še) skrajšati čas do zgodnje diagnoze?
S katerimi izzivi se družinski zdravniki srečujejo pri zgodnjem diagnosticiranju pljučnega raka, je razložila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je še kje prostor za izboljšavo? Kako bi pri tem lahko pomagalo presejanje?
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
Izpostavljeno na ASCO 2023
Povzemamo nekaj najodmevnejših raziskav o zdravljenju rakavih bolezni, ki so bile predstavljene na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO). Pod drobnogled smo vzeli napredek v obravnavi raka pljuč, dojk, prostate in danke ter malignega melanoma.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Aktualna revija
