So kardiometabolne pridružene bolezni manifestacija AD?
Klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) spremlja vrsta pridruženih bolezni, podatki o kardiometabolnih pridruženih boleznih pa so trenutno še nedosledni. V debati na kongresu EADV smo slišali dva vidika – dr. Carmen Maria Salavastru, dr. med., je zagovarjala pozitivno povezavo kardiometabolnih pridruženih bolezni kot manifestacije AD, medtem ko je prof. dr. Andreas Wollenberg, dr. med., menil, da te pridružene bolezni kažejo le povezavo z AD in niso manifestacija bolezni.
Vloga metabolomike pri razumevanju kožnih bolezni
Kaj vemo o kožnem metabolomu in njegovem vplivu? Kljub temu, da je raziskav malo, njihovi dokazi ponujajo pomembne nove uvide v delovanje kože in razvoj kožnih bolezni. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je strnila dosedanja spoznanja in izpostavila povezavo metabolomike z atopijskim dermatitisom.
Poskus z diskretno izbiro: katere lastnosti terapije bolnikom pretehtajo?
Na letošnjem kongresu RAD (Revolutionizing atopic dermatitis) je bila predstavljena zanimiva raziskava, v kateri so iskali odgovor na to, katere lastnosti zdravljenja bolnikom z atopijskim dermatitisom pomenijo največ. Odkrili so tri preferenčne skupine.
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Vpliv mikrobioma na atopijski dermatitis
O vplivu ne le kožnega, temveč tudi črevesnega mikrobioma na pojav kožnih dermatoz se je nabralo že ogromno dokazov. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana jih je predstavila na 4. simpoziju Značilnosti črevesne mikrobiote (Suvremeni značaj crijevne mikrobiote), ki je potekal marca v Puli.
Podnebna kriza je tudi dermatološki izziv
Prof. dr. Misha Rosenbach, dr. med., spec. dermatovenerologije in revmatologije je na kongresu EADV opozoril na vse večjo problematiko podnebnih sprememb, ki svoj odtis puščajo tudi v zdravstvu. Zakaj tudi področje dermatologije nanje še zdaleč ni imuno? Kaj bi o podnebnih spremembah morali vedeti tudi dermatologi?

Kako uspešno objaviti raziskavo?
Na najbolj obiskanem sklopu predavanj letošnjega 25. svetovnega kongresa dermatologije v Singapurju (WCD Singapore) so vodilni znanstveniki s področja dermatologije dali praktične nasvete o tem, kako rezultate svoje raziskave uspešno objaviti, in razkrili, kje kot recenzenti opazijo največ napak. Predavanja je spremljala dr. Tea Rosović, dr. med., spec. dermatovenerologije.
Probiotiki pri atopijskem dermatitisu – da ali ne?
Nedavno objavljena metaanaliza je preučevala potencialni učinek probiotičnih dodatkov pri odrasli populaciji z atopijskim dermatitisom. Po navedbah avtorjev se dokazi za tovrstne koristne učinke pri otroški populaciji krepijo, tako za preprečevanje kot za sam potek bolezni, pri odrasli populaciji pa so podatki skopi in neenotni.

Zdravljenje AD z lokalno terapijo skozi vprašanja
Kako pristopiti k zdravljenju blagega ali zmernega atopijskega dermatitisa (AD)? Kako uporabiti indiferentne negovalne pripravke in lokalna imunomodulatorna zdravila? Zakaj je smiselno proaktivno zdravljenje? Preverite v kratkem kvizu, ki ga je recenziral asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
Čeprav živimo v času na izsledkih temelječe medicine, lahko na izid zdravljenja v veliki meri vplivamo tudi s terapevtskim odnosom, ki ga z bolnikom zgradimo ob upoštevanju njegovih edinstvenih značilnosti. O fenomenu učinka placebo in negativnega dvojnika, učinka nocebo, razlaga prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med. z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete UL.