Opolnomočenje bolnika, multifaktorska obravnava, nova zdravila, tehnologija in nacionalni okvir je po mnenju izkušenega dr. Marka Medveščka pet stebrov sodobnega pristopa k zdravljenju skladkorne bolezni.
Medvešček je v pregledu zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih 40 letih na 5. slovenskem endokrinološkem kongresu, ki je letos potekal v Mariboru, med drugim poudaril, da se opolnomočenje bolnika zgodi takrat, ko se zdravnik in bolnik trudita, da ima slednji dovolj znanja in razumevanja bolezni, da lahko kritično sprejema avtonomne in informirane odločitve o svojem zdravju in bolezen uspešno samonadzoruje.
Kako povrniti zaznavanje hipoglikemij?
Hipoglikemija je še vedno ključen omejevalen dejavnik za doseganje dobre glikemične kontrole, ki je nujna za omejevanje neželenih zdravstvenih posledic sladkorne bolezni. Ena izmed težav je, da sladkorni bolniki sčasoma zaradi ponavljajočih se hipoglikemij izgubijo občutljivost za simptome in jo slabše zaznavajo. Pratik Choudhary z londonskega King's Collegea je zbranim na kongresu predstavil nekaj strategij spopadanja s to težavo. Prikazal je rezultate nekaj uspešnejših izobraževalnih programov, kot sta nemški ITTP in britanski DAFNE, ki sta zaznavanje hipoglikemij izboljšala pri 43 odstotkih sodelujočih bolnikov. Med drugim je omenil tudi program DAFNE-HART, ki je bil posebej oblikovan, da bi pomagal bolnikom, da se izognejo vedenju, ki pripelje do hipoglikemij. Pri tem uporablja tehnike motivacijskega intervjuja in vedenjske terapije. Choudhary je poudaril pomembnost identifikacije bolnikov s težavami dovolj zgodaj, ko se simptomi še niso čisto izgubili, pa tudi celostnega pristopa, ki združuje izobraževanje, tehnološke rešitve in psihološke metode v spopadanju s hipoglikemijami.
Višji HbA1c, več hudih hipoglikemij
V zvezi s hipoglikemijami je dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana prikazala izsledke zadnjih večjih raziskav pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki, presenetljivo, kažejo na to, da se tveganje za hude hipoglikemije povečuje z višanjem glikiranega hemoglobina pri bolnikih, zdravljenih z insulinom. Pri preprečevanju hudih hipoglikemij, kjer je za korekcijo glikemije potrebna pomoč druge osebe, ima osrednje mesto edukacija bolnika, ki je, kot kažejo raziskave, celo bolj pomembna od izbora vrste zdravil, s katerimi zdravimo bolnike. Prav tako je možno, da blažje hipoglikemije, v primerjavi s hudimi, delujejo protektivno za srčno-žilni sistem.
Avtonomna nevropatija
Avtonomna nevropatija je eden najbolj pogosto spregledanih resnih zapletov sladkorne bolezni. Prof. Aaron Vinik iz Strelitz Diabetes Research Institutes iz Virginije, ZDA, je predstavil hipotezo, da prav neravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčevjem v prid prvega, sproži citokinsko vnetno aktivacijo in pospešeno aterosklerozo, kar lahko vodi v prezgodnjo obolevnost za srčno-žilnimi boleznimi in prezgodnjo smrtnost. Znaki neravnovesja avtonomnega živčevja se enostavno prepoznajo, na primer že z merjenjem srčne frekvence. Prof. Vinik je predstavil tudi možne terapevtske intervencije za izboljšanje ravnovesja avtonomnega živčevja, kot je telesna dejavnost ali uporaba agonista dopaminergičnih receptorjev - bromokriptina.