(Ne)sodelovanje pacientov pri zdravljenju z zdravili
V razvitih državah slabo sodeluje pri zdravljenju polovica bolnikov s kroničnimi boleznimi. Kako prepoznavamo nesodelovanje in zakaj se ne smemo zanesti na ''občutek''? Kakšni ukrepi lahko prinesejo izboljšanje in kaj pomeni, da v tretjini primerov farmacevti ne uspejo priklicati zdravnika? Pojasnjuje asist. dr. Ana Kodrič, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Na to smo lahko ponosni
V Sloveniji imamo na voljo praktično vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze (MS), ki so na razpolago tudi v svetu. Široka dostopnost zdravil nam omogoča optimalno zdravljenje in individualiziran pristop k posamezniku z MS ter kar najboljše dolgoročne izhode. Piše dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kritično branje medicinskih člankov
Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V kakšne statistične pasti se lahko ujamemo?
Namenimo več pozornosti posledicam pasavca
Nevropatska bolečina, ki poteka po dermatomu in se pojavlja vsaj 90 dni od akutnega izbruha izpuščaja, je lahko kompleksna in težko obvladljiva. Doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz UKC Ljubljana, je poudarila, da običajni neopioidni analgetiki proti tej vrsti bolečine niso učinkoviti.
Športnik težko čaka v vrsti
Še en krog na vrtiljaku je zadnja nestrokovna knjiga, ki jo je prebral, in takšno je tudi njegovo življenje. Krištof Knap, dr. med., je specializant interne medicine, predsednik Sekcije za klinično športno prehrano, nosilec rjavega pasu v judu, večkratni državni prvak v štafeti 4 x 400 metrov, predvsem pa športni zdravnik, ki bi letos rad odtekel še zadnjo »štiristotko«.
