Slovenija je primer dobre prakse obravnave hepatitisa C
Po kongresu o zdravljenju jetrnih bolezni (ILC) v Amsterdamu smo o novostih vprašali prof. dr. Mojco Matičič, dr. med., z UKC Ljubljana. Na povabilo EASL je namreč tam kot primer dobre prakse predstavila »slovenski model« obravnave hepatitisa C.
Premalo napotitev na kontinuirano zdravljenje parkinsonove bolezni?
Za uvedbo kontinuiranega zdravljenja parkinsonove bolezni (PB) se danes odločamo prej kot pred nekaj leti, ugotavlja doc. dr. Maja Trošt, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, vendar je napotitev na to zdravljenje še vedno premalo.
Cepljenje je uspešna preventiva
Za Slovenijo je še vedno značilna nizka stopnja precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam in KME, menita Marta Grgič Vitek in prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Zato je treba pri nas še veliko narediti za ozaveščanje zdravstvenih delavcev in splošne javnosti.
Za nagajive in radovedne
Ste tudi letos spogledljivi? Nagajivi? Radovedni in v potencialnem pomanjkanju časa zase? V slutnji, da je tako, vam v nadaljevanju predlagamo dve knjigi, ki vam bosta zlezli pod kožo in vas ljubeznivo prepričali, da iztegnete noge (morda že kje na zgodnjem spomladanskem soncu), obrnete prvo stran in uživate. Nekaj za ljubitelje akcije, nekaj za nostalgike, oboje pa za tiste, ki se radi smejijo in sprostijo ob dobri literaturi.
Naj bo petja dovolj povsod, tudi v zdravstvu
Vsi imamo izkušnjo, da petje blagodejno vpliva na človekovo psihofizično počutje, ga privzdigne in v njem obudi pozitivna čustva, ga odmakne od vsakdanjih tegob, da se lahko glasbi popolnoma preda – petje namreč sproži fiziološka dogajanja v telesu, ki jih lahko opišemo kot sproščanje. Pri tem se zniža krvni tlak, upade srčni utrip, sprostijo se mišice, zmehčajo obrazne poteze. Ta proces deluje na avtonomno živčevje, spodbuja parasimpatikus, vzpostavi se vagotonus ali stanje sproščenosti, v katerem se telo »obnavlja« (po dr. Maximilianu Moserju iz Gradca, Avstrija).
Otroški možgani v stresu ugašajo
Dr. Tina Bregant, dr. med., se kot nevropediatrinja in kot mama vseskozi zaveda, da smo ljudje ne le racionalna, ampak tudi čustvena in socialna bitja. Pri otrocih v stresu, kot je revščina, celo možganske povezave ugašajo, ugotavlja v intervjuju revije pHARMONIA.
Slaba zastopanost starejših in žensk v kliničnih študijah
V randomiziranih raziskavah učinkovitosti zdravljenja srčno-žilnih bolezni je med udeleženci kljub priporočilom v smernicah še vedno premalo žensk in starejših, opozarja prispevek v International Journal of Cardiology, pri katerem je sodeloval tudi prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., z Medicinske fakultete v Ljubljani.
Zobozdravnik lahko reši življenje
V Sloveniji na novo odkrijemo 250 rakov ustne votline in žrela na leto, kar 80 odstotkov v zobnih ambulantah. Maja bodo slovenski zobozdravniki ponovno omogočili brezplačen preventivni pregled ustne votline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe.
Pomen diastoličnega in sistoličnega krvnega tlaka pri različnih rasah
Bolezni srca in ožilja, možganska kap ter kronična ledvična bolezen niso več nobena redkost tudi pri osebah, mlajših od 50 let. Pri tej populaciji je hipertenzije čedalje več, zato je dobro poznati tveganja, ki so za belce večja predvsem takrat, ko je zvišan diastolični krvni tlak. V reviji JAMA so pred kratkim objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da je pri mlajših odraslih pripadnikih črne rase morda pomembnejši sistolični tlak.
Nova spoznanja o posebnostih možganske morfologije pri ADHD
O drugačnosti nekaterih možganskih struktur pri ADHD (hiperkinetični motnji) poročajo različne raziskave že vsaj 20 let, vendar so bili vzorci preiskovancev praviloma zelo majhni. Znanstveniki so se zato organizirali v mednarodnem merilu in pripravili zanimivo megaanalizo, v kateri so zajeti podatki skupno 3.242 oseb. Izkazalo se je, da je sprememb na možganih več, kot so kazali dosedanji podatki, in da zdravljenje na te spremembe najverjetneje nima velikega vpliva, pojasnjujejo v članku, objavljenem v reviji The Lancet.
Strog nadzor hiperglikemije pri kritično bolnih otrocih
Pred več kot desetimi leti so se pojavili podatki, da je intenzivno zdravljenje hiperglikemije pri kritično bolnih v intenzivnih enotah kirurških strok povezano z manjšo umrljivostjo. Pozneje pa so bile objavljene tudi študije z drugačnimi ugotovitvami, ki so dajale prednost bolj permisivni obravnavi. Letos so v reviji NEJM objavili izsledke predčasno končane raziskave na otrocih – ta kaže, da kritično bolnim otrokom zelo intenziven ali strog nadzor hiperglikemije ne koristi.
Z zdravili povzročena gingivalna hiperplazija
Zobozdravniki se v zadnjem obdobju srečujemo z vse večjim številom bolnikov, ki trpijo zaradi gingivalne hiperplazije kot posledico jemanja določenih zdravil. Pri večini zdravil, ki bodo omenjena v prispevku, so ti stranski učinki sicer opisani, pa se vendarle prav vsi vključeni v zdravljenje bolnikov premalo zavedamo resnosti te težave, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.
Breme srčnega popuščanja
Srčno popuščanje je najpogostejši vzrok za hospitalizacijo v večini evropskih in drugih zahodnih držav, zato zadnje čase veliko slišimo o bremenu te bolezni za bolnike in zdravstveni sistem. O izzivih zdravljenja, preprečevanja zgodnjih rehospitalizacij in priložnostih za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov smo se na 10. srečanju članov Srčnega kluba pogovarjali s prof. dr. Christophom Maackom, dr. med., kardiologom s homburške univerzitetne klinike.
Aktualna revija
