Izzivi in priložnosti v preprečevanju in zgodnjem odkrivanju RMV
"Število primerov raka materničnega vratu (RMV) se zmanjšuje. Vsako leto pa zdravimo okoli 1600 bolnic s predrakavimi spremembami materničnega vratu. Teh je namreč še vedno vsako leto veliko, kljub temu, da je RMV manj," poudarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. Kje vidi ključne priložnosti za zmanjšanje bremena te bolezni?
Nedopustno je, da obstaja razlika
V začetku septembra je potekalo strokovno srečanje o okužbah s humanim papilomavirusom (HPV) in cepljenju proti HPV, ki ga je organizirala Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino. Kdaj je večja verjetnost, da se starši odločijo za cepljenje? Kaj še lahko storimo, da zmanjšamo razlike v precepljenosti dečkov in deklic ter se približamo 90 %?
Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) 2024, ki je potekal v Londonu med 30. avgustom in 2. septembrom, je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Predstavili so nekaj novih priporočil in številne raziskave, ki bodo vplivale na prihodnjo obravnavo bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.
Le četrtina bolnikov ima ob diagnozi potencialno ozdravljivo bolezen
Incidenca in umrljivost zaradi raka trebušne slinavke se vsako leto povečujeta. Okoli 75 % bolnikov je diagnosticiranih v neresektabilni ali neozdravljivi fazi. Na kaj naj družinski zdravnik pomisli, da bi bolnike odkril v stadiju, ki še omogoča ozdravitev? Vabljeni k reševanju hitrega testa, ki usmerja v najnovejše metode prepoznave in diagnostike.
H. pylori – testiraj in zdravi
Zaradi potrjene vzročne povezanosti z nastankom raka želodca je H. pylori karcinogen prvega reda. Na kaj moramo biti pozorni pri testiranju, če vemo, da nekateri dejavniki zmanjšujejo natančnost testov za prisotnost okužbe? Katere so najpogostejše napake pri diagnostiki in zdravljenju H. pylori? Odgovarja prim. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Trajanje odziva na zdravljenje nas zdaj pozitivno preseneča
Klasično sistemsko zdravljenje napredovalega raka materničnega vratu daje le kratkotrajne odgovore, zato stroka z navdušenjem spremlja pospešen razvoj učinkovitejših terapevtskih možnosti, zlasti imunoterapije. Kako ta spreminja prognozo bolnic? Piše dr. Breda Škrbinc, dr. med., spec. internistične okologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Poskus z diskretno izbiro: katere lastnosti terapije bolnikom pretehtajo?
Na letošnjem kongresu RAD (Revolutionizing atopic dermatitis) je bila predstavljena zanimiva raziskava, v kateri so iskali odgovor na to, katere lastnosti zdravljenja bolnikom z atopijskim dermatitisom pomenijo največ. Odkrili so tri preferenčne skupine.
(Ne)sodelovanje pacientov pri zdravljenju z zdravili
V razvitih državah slabo sodeluje pri zdravljenju polovica bolnikov s kroničnimi boleznimi. Kako prepoznavamo nesodelovanje in zakaj se ne smemo zanesti na ''občutek''? Kakšni ukrepi lahko prinesejo izboljšanje in kaj pomeni, da v tretjini primerov farmacevti ne uspejo priklicati zdravnika? Pojasnjuje asist. dr. Ana Kodrič, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Najpogosteje spregledani simptomi – izkušnje iz prakse
Pregled pogosto spregledanih simptomov in znakov, kar lahko vodi v (pre)pozno diagnozo rakov prebavil, je pripravila Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije z Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec. Kam usmeriti pogled za prepoznavo malignih sprememb v prebavnem traktu oziroma za njihovo razločevanje od benignih ali akutnih? Kaj v klinični praksi najbolj izstopa?
Ni zadosti na preiskavo pomisliti, treba jo je tudi opraviti
Osnovne laboratorijske preiskave, med njimi preiskava blata na prikrito krvavitev, so dostopna orodja, s katerimi splošni ali družinski zdravnik hitro in enostavno opredeli tveganje za prisotnost raka debelega črevesa in danke. Jožef Kramberger, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Lenart, meni, da lahko na tem področju naredimo še precej več.
Zdravljenje sladkorne bolezni s pridruženo debelostjo
Kako ocenjevati, spremljati in zdraviti debelost pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Pristop v klinični praksi predstavlja Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper, ki je strnila ključna sporočila standardov obravnave sladkorne bolezni Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA).
Športnik težko čaka v vrsti
Še en krog na vrtiljaku je zadnja nestrokovna knjiga, ki jo je prebral, in takšno je tudi njegovo življenje. Krištof Knap, dr. med., je specializant interne medicine, predsednik Sekcije za klinično športno prehrano, nosilec rjavega pasu v judu, večkratni državni prvak v štafeti 4 x 400 metrov, predvsem pa športni zdravnik, ki bi letos rad odtekel še zadnjo »štiristotko«.
Ko bolnika ogroža venska trombembolija
Kako ustrezno postaviti diagnozo venske tromboze ali pljučne embolije? Kakšno vlogo imajo pri tem točkovniki in D-dimer in kakšen je sodoben pristop zdravljenja z antikoagulacijskimi zdravili, je razložil doc. dr. Gregor Tratar, dr. med., spec. interne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Sprememba paradigme
Novejša zdravila proti migreni vse bolj izpodbijajo dihotomno delitev med akutnim in preventivnim zdravljenjem. O razlogih za »vznemirljivo obdobje za klinike in raziskovalce« sta na strokovnem srečanju MIGRENA 2024 spregovorila prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., in asist. dr. Matija Zupan, dr. med., specialista nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Po kateri poti do remisijskega trojčka?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.
Kaj pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen pregleda urina ob zmanjšanju glomerulne filtracije? Katere so prednosti in omejitve diagnostike z urinskim lističem, je predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Novejše biološke terapije pod drobnogledom
IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.
Zapora Percheronove arterije
Zdravljenje akutne ishemične možganske kapi (AIMK) je zanesljivo odvisno od hitrosti prepoznave simptomov AIMK in diagnostične obravnave bolnika s simptomi AIMK. Reperfuzijsko zdravljenje z intravensko trombolizo (IVT) je zlati standard zdravljenja AIMK, še vedno velja časovno okno 4,5 ure od začetka pojava akutne nevrološke simptomatike.
Pozdravimo skoraj polovico bolnikov z AML
V zdravljenju akutne mieloične levkemije so napredek v raziskovanju ter boljše metode spremljanja merljive preostale bolezni in genetske preiskave prinesli tudi nove možnosti za bolnike, ki niso primerni za alogensko presaditev krvotvornih matičnih celic. Nekaj novih premikov predstavlja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
