Diete z malo ogljikovimi hidrati niso brez tveganj
Velika kohortna opazovalna študija na odraslih, objavljena v The Lancet Public Health, je pokazala, da je tako zmanjšano (<40 %) kot povečano (>70 %) uživanje ogljikovih hidratov povezano z večjim tveganjem za smrt in skrajšano preostalo življenjsko dobo.
Posledice onesnaženega zraka prihajajo z zamudo
Bolniška odsotnost delavcev zaradi dihalnih težav je povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku še dve desetletji po tej izpostavitvi. Da je to nakazala skandinavska raziskava, nas lahko še posebej skrbi, saj je v tem delu sveta onesnaženost manjša kot marsikje drugje.
Nove indikacije za NOAK
Pri bolnikih z akutnim poslabšanjem srčnega popuščanja zdravljenje z rivaroksabanom ni zmanjšalo tveganja za smrt, miokardni infarkt in možgansko kap, je pokazala študija COMMANDER HF. Medtem pa je evropska agencija za zdravila EMA temu antikoagulantu odobrila novo indikacijo – preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri bolnikih s koronarno boleznijo in simptomatsko periferno arterijsko boleznijo.
Nove smernice za DAPT po oceni ogroženosti z ishemičnim dogodkom
Pripravljena so nova priporočila za podaljšanje antiagregacijskega zdravljenja z dvema zdraviloma DAPT (Dual AntiPlatelet Therapy) pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom (AKS). Oblikovali so jih na temelju dognanj, ki jih je prinesla randomizirana študija PEGASUS, je povedal kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med.
Ostati v prednosti pred SDM
Obeti za bolnike z vlažno starostno degeneracijo makule (SDM) so se v zadnjem desetletju izboljšali zlasti s prihodom antiangiogene terapije. Njena »slabost« pa je, da se morajo bolniki po intravitrealne injekcije redno vračati, kar med drugim zahteva dobro organizacijo zdravljenja, nam je ob letošnjem kongresu EURETINA povedal prof. dr. Paolo Lanzetta z Univerze v Vidmu.
Tretjina ljudi nosi v sebi tveganje za izgorelost
Sindrom izgorelosti spremljajo simptomi, ki jih opazimo tudi pri anksioznosti in depresiji. Zato jih tudi strokovnjaki med seboj neredko zamenjujejo, opozarja psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov.
Desetina jih trpi zaradi ene od oblik depresije
Depresivne in anksiozne motnje so danes najpogostejše motnje oziroma bolezni človeštva. Težave z depresijo katerekoli oblike ima več kot 10 % svetovne populacije, z eno od oblik anksioznosti pa okrog 12 %, pravi dr. Dragan Terzič, psihiater z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Vse pogosteje se pojavljajo pri mlajših generacijah prebivalstva.
Nekemične zasvojenosti so kot tempirana bomba
Pojavnost nekemičnih odvisnosti med mladostniki narašča, opozarja Miha Kramli, terapevt in vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer nekemične odvisnosti za zdaj edini v Slovenji obravnavajo kot bolezenska stanja.
Krepi se mreža služb za duševno zdravje
V Sloveniji je posebej slaba dostopnost služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, čeprav vemo, da se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta, kar tri četrtine pa do 24. leta starosti, ugotavlja dr. Marija Anderluh, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana
Bolnik naj bo fit
Jaka Strel, dr. med., je družinski zdravnik, ki ga ne zanimata le krvni tlak in holesterol, ampak preveri tudi telesno zmogljivost svojih pacientov in poskrbi, da so ustrezno telesno zmogljivi. S kolegom sta v Žireh uvedla inovativen model obravnave bolnikov.
Dodatek ribjega olja nosečnicam vpliva na telesno maso otrok pri šestih letih
Dodatek omega-3-maščobnih kislin ženskam v zadnji tretjini nosečnosti vodi do višjega indeksa telesne mase njihovih otrok v starosti do šest let, ob tem pa se delež maščobe v telesu ne poveča, je pokazala randomizirana raziskava, objavljena v reviji British Medical Journal.
Previdno z antidementivi
»Ni vse Alzheimerjeva demenca,« opozarja doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. »Zelo pomembno je, da antidementive predpišemo le takrat, kadar so ti lahko učinkoviti, ustrezni in indicirani.«
Zakaj nas bolniki ne ubogajo?
Čeprav zdravniki – vsak na svojem specialističnem področju – ogromno vedo, se bolniki vedejo kot angleški dvor: niso impresionirani. Zakaj, se je na letošnjem srečanju Srce in diabetes vprašala izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., s Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Aktualna revija
