Nevroznanost povezuje

Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.

Preberi več

Klinične smernice in priporočila

Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?

Preberi več

Zdravje mišic

Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.

Preberi več

Spolne in genetske razlike pri nealkoholni maščobni jetrni bolezni

Strokovnjaki iz Centra za funcijsko genomiko in biočipe v Ljubljani ugotavljajo, da imajo moška in ženska jetra različne presnovne sposobnosti, česar ob prognozi nealkoholne maščobne jetrne bolezni in njenem zdravljenju še ne upoštevamo dovolj.

17. 12. 2018

Z imunoterapijo ima petina bolnikov z razširjenim rakom celo možnost ozdravitve

V zadnjem letu je na področju zdravljenja raka pljuč veliko novega, poudarja mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana. Izjemni rezultati se kažejo tako pri zdravljenju z imunoterapijo, ki gre že v nižje stadije bolezni, kjer imunoterapijo kombinirajo z radioterapijo, in pri zdravljenju razširjene bolezni s kombinacijo kemoterapije in imunoterapije.

17. 12. 2018

Do boljšega zdravljenja s kliničnim farmacevtom

Zdravnik je v tim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva dobil kliničnega farmacevta, na primarni ravni zdravstvenega varstva pa farmacevta svetovalca. Kaj si lahko od tega obeta, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farmacije.

17. 12. 2018

V petih letih do občutnejšega preskoka tudi v pulmologiji

»Sodelovanje zdravnikov na primarni ravni in pulmologov mora biti boljše, da bomo lahko še uspešneje iskali tiste bolnike s težko astmo, ki so primerni za tarčno zdravljenje,« poudarja dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., z Univerzitetne klinike Golnik.

17. 12. 2018

Zgodnja diagnostika genetsko pogojenih bolezni

Čeprav so posamezne genetske bolezni res redke, celotna skupina prek 5.000 bolezni povzroča pomembno javnozdravstveno breme, piše prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik, s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko.

17. 12. 2018

Personalizirano zdravljenje – med pravico bolnika in možnostmi

Farmakogenomsko testiranje in individualizacija zdravljenja glede na genetske značilnosti bolnika, ki sta ključna stebra personalizirane medicine, si vztrajno utirata pot v klinično prakso.

17. 12. 2018
Uvodnik

Novosti prihajajo z izjemno hitrostjo

Prihodnost personaliziranega zdravljenja je na področju določanja biooznačevalcev, ki omogočajo tarčno zdravljenje. Ker pa tumorji nastajajo, če je v celici več mutacij, moramo poznati cel niz mutacij. In medtem ko smo v preteklosti bolnike zdravili glede na tip tumorja, jih bomo v prihodnje glede na biologijo tumorja

17. 12. 2018
Nočno delo

Popijmo kavo in pojdimo dremat

Manj učinkovit zdravnik, ki je bolj razdražljiv, se slabše uči, se manj zanima za bolnike, ima več težav z družino in dolgoročno slabše zdravje – to je zdravnik, ki se slabo spopada s posledicami nočnega dežurstva. Vse slabosti nočnega dela razkriva Kristina Ziherl, dr. med.

17. 12. 2018
Asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., gre včasih »po svoje«.

Priporočilo »prvega reda« je tudi oddih

Da preživimo vsakodnevne obremenitve, se moramo znati od njih tudi odmakniti, se zaveda kardiologinja asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Stres je namreč eden od dejavnikov tveganja za kardiološke bolezni.

17. 12. 2018

Sezona dihalnih okužb se začenja

29. 11. 2018

Za mlade je luskavica še večje psihično breme

Po raziskavah otroci za psoriazo najpogosteje zbolijo med 7. in 11. letom. Zanesljivih podatkov o tem, kolikšen delež otrok, katerih starš oziroma starša sta psoriatika, bo zbolel za luskavico, ni, ugotavlja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.

29. 11. 2018

Preglejmo tudi »skrite« sklepe

Juvenilni idiopatski artritis se razvije postopoma. Pojavijo se otekline sklepov in omejena gibljivost. Bolečina ni tako izrazita kot pri odraslih in otroci lahko svojo aktivnost presenetljivo dobro prilagodijo, ugotavlja asist. dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med., spec. pediatrije, iz UKC Ljubljana.

29. 11. 2018

Ali KVČB odnese brezskrbno otroštvo?

V klinični praksi opažajo, da se s KVČB najtežje soočajo mladostniki, najstniki, ki imajo lahko že brez bolezni težave z odraščanjem, z razvojem samopodobe in tekmovalno naravnanostjo sodobnega življenja, ugotavlja mag. Darja Urlep Žužej, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, kjer na leto zdravijo po 20 do 35 na novo odkritih bolnikov.

29. 11. 2018

Ozaveščanje se začne v porodnišnici

V porodnišnici so starši dovzetni za informacije o najboljši mogoči zaščiti svojega nebogljenega bitja, je poudarila asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., na letošnjem srečanju Sekcije za preventivno medicino. Zato ima porodnišnica posebno vlogo v preventivi in krepitvi ozaveščanja.

29. 11. 2018

Kaj se zgodi, če starši ne slišijo opozorila

Kot ugotavlja Helena Mole, dr. med., kljub nenehnemu ponavljanju, kateri so preventivni ukrepi za zaščito najmlajših, vsako leto zboli nekaj otrok, ki jim dihalno okužbo prinesejo sorojenci iz vrtca ali necepljeni starši.

29. 11. 2018
Intervju

Kaj delamo narobe pri zdravljenju blage astme

20. 11. 2018

Bolniki z astmo polovice zdravil ne vzamejo

»Blaga astma ni nedolžna astma,« je na Fajdigovih dnevih opozoril izr. prof. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik. »Gre za astmo, ki jo bolnik večino svojega življenja ne čuti, a ima lahko ravno tako huda poslabšanja, ki ga pripeljejo na urgenco.« Pri tem pa ni nujno, da svojemu zdravniku za ta poslabšanja sploh pove.

20. 11. 2018

Pri blagi astmi – kombinacijsko zdravilo po potrebi?

Pacienti z blago astmo ob težavah pogosto segajo po kratkodelujočem betaagonistu in imajo slabo adherenco pri vzdrževalnem zdravljenju z inhalacijskimi kortikosteroidi. Drug pristop bi lahko bil zdravljenje s hitrodelujočim olajševalcem v kombinaciji z inhalacijskim kortikosteroidom po potrebi. V New England Journal of Medicine so bili objavljeni rezultati študije SYGMA2, ki je primerjala opisana režima zdravljenja.

20. 11. 2018
ESMO 2018

Probiotične bakterije zmanjšajo pojavnost driske po kemoterapiji

Velika koncentracija različnih sevov probiotičnih bakterij zmanjša pojavnost epizod blage do zmerne driske, ki se pojavi pri rakavih bolnikih kot posledica kemoterapije, je pokazala indijska raziskava faze II/III.

6. 11. 2018

Aktualni e-novičnik

Vadba na recept ni le modna muha

23. 4. 2025

Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB

23. 4. 2025

Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih

23. 4. 2025

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji

25. 3. 2025

Kako obravnavati okužbe sečil?

25. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.