Kakšno podporo potrebuje zdravnik, če pacient naredi samomor
Študije kažejo, da večina ljudi, preden naredijo samomor, obišče družinskega zdravnika, to pa pozneje zdravniku lahko zbuja občutke krivde, sramu in povzroča njegovo stisko. O podpori, ki jo tedaj potrebuje zdravnik, ni dovolj znanja, je ugotovila raziskava Marte Treven, dr. med., dr. Onje Tekavčič Grad in Danice Rotar Pavlič, dr. med., objavljena v European Journal of General Practice.
Tveganje za resne neželene učinke ob zdravljenju z zaviralci SGLT
Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 z zaviralci natrijevih glukoznih koprenašalcev 2 (SGLT2) je v primerjavi z uporabo agonistov receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (GLP-1) povezano z dvakrat večjim tveganjem za amputacijo spodnje okončine in diabetično ketoacidozo, je pokazala velika kohortna raziskava, objavljena v reviji British Medical Journal.
Ocena možganske okvare pri encefalopatiji novorojenčka z magnetnoresonančno spektroskopijo
S protonsko magnetnoresonančno spektroskopijo (MRS) talamusa je pri encefalopatiji novorojenčka kmalu po rojstvu mogoče zelo natančno napovedati, kakšen bo nevrološki razvoj otroka v starosti dveh let, so objavili raziskovalci na spletni strani revije The Lancet Neurology.
Pri bolnicah z rakom materničnega vratu je odstranitev maternice z odprto operacijo dolgoročno učinkovitejša
Rezultati randomizirane raziskave, objavljene v reviji New England Journal of Medicine, so pokazali, da imajo bolnice z rakom materničnega vratu v zgodnjem stadiju manjše tveganje za ponovitev bolezni, če jim maternico odstranijo z odprto operacijo, kot pa če poseg opravijo laparoskopsko ali s pomočjo robota.
Boljša aerobna zmogljivost je povezana z manjšo umrljivostjo
Velika retrospektivna raziskava, nedavno objavljena v spletni reviji JAMA Network Open, je potrdila, da je boljša aerobna zmogljivost povezana z manjšo umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, ta povezava pa velja tudi pri ekstremno dobri zmogljivosti.
Oralno zdravje ima lahko pomembno vlogo pri preprečevanju raka
Zdi se, da imajo bakterije, ki povzročajo periodontitis in bolezni obzobnih tkiv, nadvse pomembno vlogo tudi pri začetku nastanka karcinoma želodca in malignoma trebušne slinavke, so v zadnjih raziskavah odkrili raziskovalci z Univerze v Helsinkih in Karolinskega inštituta iz Švedske ter raziskovalna skupina z Univerzitetnega kolidža za zobozdravstvo v New Yorku.
Nove smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Konec novembra so bile sprejete nove slovenske smernice zdravljenja arterijske hipertenzije. Te spodbujajo fiksne kombinacije zdravil in doseganje nižjih ciljnih vrednosti krvnega tlaka, saj se tako zmanjšuje pojavnost srčno-žilnih dogodkov, je pojasnila dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med.
Novi mejnik v zdravljenju luskavice
Z novimi zdravili osem do devet od desetih bolnikov doseže 90-odstotno izboljšanje luskavice in zdi se, da lahko pri nekaterih odgovor traja leta, nam je povedal prof. dr. Kristian Reich, dr. med., z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf v Nemčiji. Zdaj je glavno vprašanje, kateri bolniki so to.
Priporočila za NOAK pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo
Nova priporočila EHRA (European Heart Rhythm Association) za uporabo NOAK pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, ki pomenijo nadgradnjo smernic iz leta 2016, je na že 60. Tavčarjevih dnevih predstavil Marko Miklič, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana.
Bolniki s KOPB potrebujejo ustrezno spodbudo za gibanje
Zaradi negibanja umre več ljudi kot zaradi kajenja in že 15 minut hoje vsak dan naredi klinično pomembno spremembo, sta podatka, na katera je Jurij Šorli, dr. med., spec. int. med., opozoril v pogovoru z Damijanom Pernetom, dr. med., spec. psih., o pomenu gibanja pri bolnikih s KOPB na Golniškem simpoziju.
Doslej največja in najdaljša raziskava z zaviralcem SGLT
Dapagliflozin se izkazuje za varno zdravilo glede pojava skupnega izida – akutnega miokardnega infarkta, možganske kapi in srčno-žilne smrti. Zdravljenje z njim je pomembno zmanjšalo skupni izid hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja in srčno-žilne smrti v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo, je pokazala raziskava DECLARE-TIMI 58.
Skupni konsenz za zdravljenje hiperglikemije
Glavna novica z letošnjega kongresa Evropskega združenja za diabetes je skupni konsenz ameriškega in evropskega diabetološkega združenja ADA/EASD o algoritmih zdravljenja hiperglikemije. Namesto ene ta prinaša več shem za zdravljenje hiperglikemije za različne situacije – v primeru znane srčno-žilne bolezni, srčnega popuščanja, potrebe po zmanjšanju telesne teže, potrebe po znižanju stroškov zdravljenja ter v primeru potrebe po injekcijski terapiji.
Niso vsi bolniki s težko astmo enaki
Vsa zdravila pri vseh bolnikih s težko astmo ne delujejo enako dobro, je na svojem predavanju na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije poudarila ugledna tuja gostja dr. Stephanie Korn, dr. med., z univerzitetne klinike v Meinzu. Še celo pri »idealnih« kandidatih za zdravljenje z biološkimi zdravili se v praksi izkaže, da morda pri enem bolniku deluje eno in pri drugem drugo zdravilo.
Vsako okužbo s H. pylori je treba zdraviti
S svojimi zadnjimi priporočili je slovensko Združenje gastroenterologov in hepatologov v prvo linijo boja proti okužbi s Helicobacter pylori postavilo tudi družinske zdravnike, je na Fajdigovih dnevih poudaril prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
Nad kronične rane z oblogami in celostnim pristopom
»Kronična rana je kompleksen problem, ki terja kompleksno rešitev,« poudarja Skender Veliu, dr. med., spec. kirurg, iz SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obravnava bolnikov s kroničnimi ranami temelji na konceptu TIME, ki pomeni, da je treba z dna rane odstraniti odmrlo tkivo, nadzirati okužbo rane, skrbeti za njeno ustrezno vlažnost in nadzorovati napredek robov rane.
Farmakogenomsko testiranje za manj neželenih učinkov
Študija PREPARE je del projekta UPGx, ki preverja hipotezo, da lahko farmakogenomsko podprta izbira zdravila oziroma odmerka zdravila v klinični praksi zmanjša pogostost klinično pomembnih neželenih učinkov zdravil pri bolnikih za 30 % (s 4 % na 2,8 %). V Sloveniji jo koordinira prof. dr. Vita Dolžan, dr. med.
Posamezniku prilagojeno zdravljenje raka
Zadnje desetletje je prineslo številna nova spoznanja o biologiji raka in od razvozlave človeškega genoma naprej je raziskovanje na področju genetskih sprememb tumorskih celic omogočilo natančnejše in boljše razumevanje razvoja rakavih celic.
Aktualna revija
