Nad kronične rane z oblogami in celostnim pristopom

»Kronična rana je kompleksen problem, ki terja kompleksno rešitev,« poudarja Skender Veliu, dr. med., spec. kirurg, iz SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obravnava bolnikov s kroničnimi ranami temelji na konceptu TIME, ki pomeni, da je treba z dna rane odstraniti odmrlo tkivo, nadzirati okužbo rane, skrbeti za njeno ustrezno vlažnost in nadzorovati napredek robov rane.

Farmakogenomsko testiranje za manj neželenih učinkov

Študija PREPARE je del projekta UPGx, ki preverja hipotezo, da lahko farmakogenomsko podprta izbira zdravila oziroma odmerka zdravila v klinični praksi zmanjša pogostost klinično pomembnih neželenih učinkov zdravil pri bolnikih za 30 % (s 4 % na 2,8 %). V Sloveniji jo koordinira prof. dr. Vita Dolžan, dr. med.

Posamezniku prilagojeno zdravljenje raka

Zadnje desetletje je prineslo številna nova spoznanja o biologiji raka in od razvozlave človeškega genoma naprej je raziskovanje na področju genetskih sprememb tumorskih celic omogočilo natančnejše in boljše razumevanje razvoja rakavih celic.

Spolne in genetske razlike pri nealkoholni maščobni jetrni bolezni

Strokovnjaki iz Centra za funcijsko genomiko in biočipe v Ljubljani ugotavljajo, da imajo moška in ženska jetra različne presnovne sposobnosti, česar ob prognozi nealkoholne maščobne jetrne bolezni in njenem zdravljenju še ne upoštevamo dovolj.

Z imunoterapijo ima petina bolnikov z razširjenim rakom celo možnost ozdravitve

V zadnjem letu je na področju zdravljenja raka pljuč veliko novega, poudarja mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana. Izjemni rezultati se kažejo tako pri zdravljenju z imunoterapijo, ki gre že v nižje stadije bolezni, kjer imunoterapijo kombinirajo z radioterapijo, in pri zdravljenju razširjene bolezni s kombinacijo kemoterapije in imunoterapije.

Do boljšega zdravljenja s kliničnim farmacevtom

Zdravnik je v tim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva dobil kliničnega farmacevta, na primarni ravni zdravstvenega varstva pa farmacevta svetovalca. Kaj si lahko od tega obeta, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farmacije.

V petih letih do občutnejšega preskoka tudi v pulmologiji

»Sodelovanje zdravnikov na primarni ravni in pulmologov mora biti boljše, da bomo lahko še uspešneje iskali tiste bolnike s težko astmo, ki so primerni za tarčno zdravljenje,« poudarja dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., z Univerzitetne klinike Golnik.

Zgodnja diagnostika genetsko pogojenih bolezni

Čeprav so posamezne genetske bolezni res redke, celotna skupina prek 5.000 bolezni povzroča pomembno javnozdravstveno breme, piše prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik, s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko.

Novosti prihajajo z izjemno hitrostjo

Prihodnost personaliziranega zdravljenja je na področju določanja biooznačevalcev, ki omogočajo tarčno zdravljenje. Ker pa tumorji nastajajo, če je v celici več mutacij, moramo poznati cel niz mutacij. In medtem ko smo v preteklosti bolnike zdravili glede na tip tumorja, jih bomo v prihodnje glede na biologijo tumorja

Popijmo kavo in pojdimo dremat

Manj učinkovit zdravnik, ki je bolj razdražljiv, se slabše uči, se manj zanima za bolnike, ima več težav z družino in dolgoročno slabše zdravje – to je zdravnik, ki se slabo spopada s posledicami nočnega dežurstva. Vse slabosti nočnega dela razkriva Kristina Ziherl, dr. med.

Priporočilo »prvega reda« je tudi oddih

Da preživimo vsakodnevne obremenitve, se moramo znati od njih tudi odmakniti, se zaveda kardiologinja asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Stres je namreč eden od dejavnikov tveganja za kardiološke bolezni.

Sezona dihalnih okužb se začenja

Za mlade je luskavica še večje psihično breme

Po raziskavah otroci za psoriazo najpogosteje zbolijo med 7. in 11. letom. Zanesljivih podatkov o tem, kolikšen delež otrok, katerih starš oziroma starša sta psoriatika, bo zbolel za luskavico, ni, ugotavlja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.

Preglejmo tudi »skrite« sklepe

Juvenilni idiopatski artritis se razvije postopoma. Pojavijo se otekline sklepov in omejena gibljivost. Bolečina ni tako izrazita kot pri odraslih in otroci lahko svojo aktivnost presenetljivo dobro prilagodijo, ugotavlja asist. dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med., spec. pediatrije, iz UKC Ljubljana.

Ali KVČB odnese brezskrbno otroštvo?

V klinični praksi opažajo, da se s KVČB najtežje soočajo mladostniki, najstniki, ki imajo lahko že brez bolezni težave z odraščanjem, z razvojem samopodobe in tekmovalno naravnanostjo sodobnega življenja, ugotavlja mag. Darja Urlep Žužej, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, kjer na leto zdravijo po 20 do 35 na novo odkritih bolnikov.

Ozaveščanje se začne v porodnišnici

V porodnišnici so starši dovzetni za informacije o najboljši mogoči zaščiti svojega nebogljenega bitja, je poudarila asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., na letošnjem srečanju Sekcije za preventivno medicino. Zato ima porodnišnica posebno vlogo v preventivi in krepitvi ozaveščanja.

Kaj se zgodi, če starši ne slišijo opozorila

Kot ugotavlja Helena Mole, dr. med., kljub nenehnemu ponavljanju, kateri so preventivni ukrepi za zaščito najmlajših, vsako leto zboli nekaj otrok, ki jim dihalno okužbo prinesejo sorojenci iz vrtca ali necepljeni starši.