Podobna biološka zdravila v gastroenterologiji
Pot k uporabi podobnih bioloških zdravil (PBZ) se je začela pred desetimi leti z vključitvijo bolnikov v raziskavo NOR-SWITCH. O dolgoročnih podatkih o varnosti in učinkovitosti PBZ ter uporabi v klinični praksi smo se pogovarjali z dr. Jurijem Hanželom, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
KLB: po dobrem desetletju nove smernice
Po oddaljenem letu 2012 so bile letos predstavljene posodobljene smernice KDIGO za oceno in zdravljenje kronične ledvične bolezni (KLB). Njihove glavne poudarke je na 31. srečanju sodobne medicine predstavila asist. dr. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Odmevno s kongresa ADA
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni.
Pripravljeni na novo ponovitev bolezni
Največji izziv pri zdravljenju limfoma plaščnih celic so pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih, izboljšanih možnosti zdravljenja. Vpogled v zdravljenje danes in jutri je ponudila Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Migrena postaja vse bolj obvladljiva
Po več kot 30 letih, odkar so v uporabi triptani, so zdaj pri nas na voljo tudi zdravila, ki zavirajo delovanje CGRP. Ta zdravila, poudarja asist. dr. Matija Zupan, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana, so razširila možnosti zdravljenja bolnikov z migreno.
Akutna IMK v zadnjem možganskem povirju
V reviji Journal of Stroke and Cerebrovascular Diseases smo skupaj s kolegi iz Maastrichta objavili sistematični pregled in metaanalizo zdravljenja akutne ishemične možganske kapi (IMK) v zadnjem možganskem povirju z intravensko trombolizo. Kateri bolniki so imeli boljši izhod zdravljenja?
Učinkovitost zdravljenja okužb s Helicobacter pylori
Okužba s Helicobacter pylori (H. pylori) je najbolj razširjena okužba na svetu in glavni vzrok za funkcionalno dispepsijo, vnetje želodčne sluznice, razjedo želodca ali dvanajstnika in rak želodca. Obsežna študija s slovensko udeležbo, objavljena letos v znameniti reviji American Journal of Gastroenterology, je proučila, kakšna je učinkovitost različnih shem zdravljenja te okužbe.
Somnologija v Sloveniji je dobra
V Sloveniji je somnologija zelo razvita. Imamo evropske ekspertinje, ki vodijo tri glavne centre za motnje spanja. Poleg kliničnega dela pa slovenska somnologija tudi soustvarja evropske smernice za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja. Piše prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.
Preventivna ablacija pred vstavitvijo ICD-defibrilatorja
Slovenska ekipa raziskovalcev je ugotovila, da preventivna ablacija ishemičnega substrata pri bolnikih, ki imajo indikacijo za vstavitev implantabilnega kardioverterskega defibrilatorja (ICD) v okviru preventive nenadne srčne smrti, zmanjša število ustreznih proženj naprave in število sprejemov v bolnišnico, ki so povezani s prekatnimi motnjami ritma.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Kdaj pomisliti na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ravnamo ob sumu? Kakšna je prevalenca? Kateri so ustrezni ukrepi, komu poročati in zakaj je to pomembno? Pojasnjuje Darinka Purg, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor.
Desetletno preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom
Končni rezultati raziskave CheckMate 067 faze III, nedavno objavljeni v reviji NEJM, so potrdili dolgoročno učinkovitost kombinacije nivolumaba in ipilimumaba kot tudi samo nivolumaba v prvem redu zdravljenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Adherenca pri zdravljenju skozi štiri vprašanja
Zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju dislipidemij lahko adherenca pri zdravljenju izrazito upade. Za povečanje adherence sta zato ključnega pomena sprejemanje odločitev v sodelovanju s bolnikom in prilagoditev zdravljenja posamezniku. Kako lahko še izboljšamo sodelovalnost, boste izvedeli v kratkem kvizu, ki sta ga pripravila dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter Kevin Pelicon, dr. med., oba s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka?
Katere ključne izzive v poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Aktualna revija
