Nevroznanost povezuje

Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.

Preberi več

Klinične smernice in priporočila

Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?

Preberi več

Zdravje mišic

Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.

Preberi več

KOPB in koronarna bolezen sta nevaren par

Pri bolniku s KOPB in pridruženimi boleznimi se miokardni infarkt lahko »skrije«, saj se zlasti v starosti ali ob pridruženi sladkorni bolezni pogosto pojavi brez značilne bolečine, ki bi delovala kot opozorilni znak, zato je dosledna diagnostika zelo pomembna, opozarja Marko Gričar, dr. med.

24. 6. 2019

Smernice GINA prinašajo veliko spremembo

Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Boljšo urejenost blage astme bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida po novih smernicah, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., s Klinike Golnik.

24. 6. 2019
ESPID 2019

Slovenske pediatre še vedno skrbi nizka precepljenost

Učinkovitost cepiv in precepljenost populacije je bila ena od tem ESPID 2019, letnega srečanja Evropskega združenja za pediatrične infekcijske bolezni v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 2.300 pediatrov, infektologov in mikrobiologov z vsega sveta.

24. 6. 2019

V ospredju ostaja kompresijska terapija

Pri zdravljenju hipostazičnega dermatitisa in tromboflebitisa ostaja v ospredju kompresijska terapija, poudarja Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz SB Izola.

24. 6. 2019

Večina tujkov preide prebavila brez težav

Največ tujkov zaužijejo otroci v starosti od šest mesecev do šestega leta. Med najbolj nevarnimi so ostri in koničasti tujki, gumbne baterije in več magnetov ali magnet in dodaten kovinski tujek. V teh primerih moramo ukrepati takoj, pravi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., iz UKC Maribor.

24. 6. 2019

Biološka zdravila tudi proti atopijskemu dermatitisu

Pojavnost atopijskega dermatitisa v zahodnih državah narašča. Prizadene do petino otrok in od 2 do 8 % odraslih. V Sloveniji je odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom okoli 2 %, ocenjuje Maja Benko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

24. 6. 2019

Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno

Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.

24. 6. 2019

Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo

Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.

24. 6. 2019

Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti

Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.

24. 6. 2019

Nevidno breme aktinične keratoze

Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.

24. 6. 2019

Koža kot ogledalo notranjosti

Kronična avtoimunska kožna bolezen lahko pomeni večje tveganje za razvoj kronične bolezni, po drugi strani pa se marsikatera bolezen notranjih organov kaže tudi s spremembami na koži. V kožno ogledalo smo pogledali s pomočjo asist. dr. Mateje Starbek Zorko, dr. med.

24. 6. 2019
NA KRATKO

Izzivi več sočasnih avtoimunskih bolezni

Majsko strokovno srečanje o izzivih zdravljenja bolnikov z različnimi ali sočasnimi avtoimunskimi obolenji (ti so danes vse številnejši) je postreglo s kar nekaj zanimivimi primeri bolnikov, pri katerih sta bila težavna tako diagnoza kot zdravljenje. Strokovnjaki so na srečanju v parih različnih strok predstavili več dilem. ■ U. B.

24. 6. 2019
NA KRATKO

Od preživetja do življenja po krvnem raku

Ob vse uspešnejšem zdravljenju krvnih rakov postaja vse bolj otipljiv cilj pozdraviti vse bolnike, je ob izidu knjižice »Spregovorimo o krvnih rakih« povedal prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo v UKC Ljubljana.

24. 6. 2019
Uvodnik

Več znanja in več izzivov

V dermatovenerologiji se bomo v bližnji prihodnosti soočili s številnimi spremembami. Med najpomembnejšimi je zagotovo usklajevanje specializacije iz dermatologije z evropsko specializacijo.

24. 6. 2019
DIAGNOZA

Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo

Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.

20. 6. 2019
INTERVJU

Za srečo je potrebno le zavedanje, da si živ

Kot alpinist je prišel na pregled k ortopedu, kot ortoped pa pomaga (tudi) ekstremnim športnikom. In čeprav je zanj še vedno najlepše v Posočju s pogledi na hribe, se je dobro znašel tudi ob morju v OB Valdoltra - pogovarjali smo se z Nejcem Kurinčičem, dr. med.

19. 6. 2019

Dodatni dokazi o varnosti cepiva proti ošpicam

Da cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) ne povzroča avtizma, je potrdila nova obsežna danska raziskava, objavljena v Annals of Internal Medicine. Kohortna raziskava je zajela podatke več kot 650 tisoč otrok.

1. 6. 2019

Kombinacija zdravil za uspešno zdravljenje blage astme

Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Zadostno kontrolo blage astme z zdravljenjem »po potrebi« bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med.

27. 5. 2019

Lahko preprečimo bolečino pri neradiografskem aksialnem spondiloartritisu?

27. 5. 2019

Aktualni e-novičnik

Vadba na recept ni le modna muha

23. 4. 2025

Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB

23. 4. 2025

Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih

23. 4. 2025

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji

25. 3. 2025

Kako obravnavati okužbe sečil?

25. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.