Citokinska nevihta ogroža pljučne bolnike
Na Golniškem simpoziju 2019 so strokovnjakinje s Klinike Golnik predstavile podatke o obolevanju in smrtnosti njihovih bolnikov za gripo. V lanski sezoni je za akutno okužbo na kliniki umrlo 20 ljudi. Ob tem so pozvale k aktivnemu nagovarjanju bolnikov (in zdravstvenega osebja) k cepljenju.

Mehke veščine je treba trenirati
Luka Vitez, dr. med., specializant kardiologije in trener mehkih veščin po mestu kolesari, ker srce potrebuje trening. S treningom mehkih veščin pa lahko izboljšamo kompetence zdravstvenih delavcev in odnose med njimi. Trenutno sta glavni "hit" profesionalizem in izgorelost.
Odklanjanja zaščite pred RSV je malo
Zaščita proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) se v Sloveniji izvaja že 15. sezono. Izvajanje je zelo uspešno, pa tudi odzivnost je z razmeroma majhnih številom odklonjene zaščite dobra, ugotavlja Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) se postavlja ob bok gripi
Raziskave že nakazujejo, da je RSV pri starejših ljudeh celo pogostejši vzrok za hospitalizacijo kot gripa. Obenem je za starejše podobno smrten, nas je opomnil izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani.
Možgani na invalidskem vozičku
»Migrena je stanje, ki je več kot samo bolečina,« poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Je kompleksno bolezensko stanje, kjer ne gre samo za bolečino, ampak velikokrat tudi za številne pridružene fizične in psihične simptome, ki so del migrenskega sindroma.
Stigma migrene je še vedno prevelika
Migrena je na šestem mestu najbolj onesposabljajočih bolezni in kar 90 % ljudi, ki trpijo zaradi nje, pravi, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. »Migrena je ekonomski in socialni problem,« opozarja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., z oddelka za nevrološke bolezni v UKC Maribor.
Česa nas je strah, gripe ali cepljenja?
Razlog, da se po Evropi proti gripi cepi manj kot 10 % nosečnic in majhnih otrok, Milan Rajtmajer, dr. med., iz ZD Celje vidi v tem, da se preveč ljudi (tudi zdravnikov) boji neželenih učinkov cepiv, a strah bi nas moralo biti gripe. Omenjeni skupini prebivalstva namreč težji potek gripe in njeni usodni zapleti še posebej ogrožajo.
Cepljenje proti gripi – najučinkovitejši ukrep tudi za sladkorne in kronične srčne bolnike
Cepljenje proti gripi je dokazano najučinkovitejši ukrep varovanja pred okužbo z virusi gripe, poudarja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. Priporočljivo je za vsakogar, ker proti tej okužbi nihče med nami ni imun, med najbolj rizične skupine pa prištevamo kronične bolnike, starejše od 65 let, nosečnice, zelo debele ljudi in majhne otroke.
Ves svet je oder
Tokrat koketiramo dramatično – napeto in presenetljivo, kot vselej, ko se pomenkujemo z dramskimi besedili. Dramatika je izrazito družabna – namenjena družbi, izvirajoča iz nje, nenehno v gibanju, vedno v dialogu. Izbrane zbirke nekaterih vodilnih slovenskih avtorjev napeljujejo k razmišljanju, pregibanju ustaljenih predstav, pomenkovanju in posebej tudi k obisku gledališč, v katerih dramska besedila vsakič znova zaživijo. In to je spet zgodba zase, vredna našega občinstva.

Svetloba narekuje več kot le cirkadiani ritem
Zakorakali smo v jesen, ki nas navdušuje s svojimi barvami, a hkrati počasi skrajšuje dneve. Svetloba vpliva na naše počutje, saj smo vedrejši, kadar so dnevi sončni in prijazni, in pogosto radi rečemo, da se počutimo »vremenske«, če dežuje ali so dnevi sivi. Kaj se pravzaprav dogaja z našim organizmom v mesecih, ko je naravne svetlobe čedalje manj

Nič ni (več) prepovedano
»Sodobni trendi v prehrani, tudi varovalni prehrani za srce in ožilje, ne izključujejo ničesar,« nas je na realna tla postavil prim. Matija Cevc, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, ko smo k njemu prišli z vprašanjem, ali so danes bolj kot maščobe osovraženi ogljikovi hidrati. Zakaj ne? »Ker izključevalne diete drastično spremenijo mikrobiom v prebavilih. Zaradi tega se poveča nagnjenost k vnetjem in upade imunska odpornost.«
Med zobozdravniki je mišično-skeletna bolečina zelo razširjena
Višja fizioterapevtka mag. Darija Šćepanović je s sodelavci UKC Ljubljana in MF Ljubljana raziskovala pogostnost mišično-skeletne bolečine, kje se bolečina pojavlja in dejavnike tveganja za njen pojav med zobozdravstvenimi delavci v Sloveniji. O vsaj eni mišično-skeletni težavi jih je poročalo 78 %. Raziskava je bila objavljena v publikaciji Workplace, Health & Safety.
Kako zgodaj odkrivamo in zdravimo revmatoidni artritis?
Letos je bila ena od izdaj Journal of Clinical Rheumatology slovensko obarvana z vrsto prispevkov slovenske revmatološke stroke. Med drugim so sodelavci Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana predstavili raziskavo, ki je pokazala, da je kljub pomanjkanju zdravnikov obravnava bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA) dobra.