Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?
POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.
Obrat na peti
Pod polotokom Gargano, ki kot ostroga štrli v Jadran, se je na šilasti peti italijanskega škornja razvlekla slikovita, pretežno nizka in kraško sušna Apulija. Prepišna lega na stičišču trgovskih in vojaških poti je kriva za dramatične vzpone in padce, ki so te kraje ustrojili v kontrastno krpanko bahavega baroka, skromnih vasic in samosvojega stavbarstva.
MR za oceno kariesa
Slovenski strokovnjaki so v prvi tovrstni raziskavi in vivo preverjali, ali bi magnetnoresonančno (MR) slikanje zob s kartiranjem relaksacijskega časa T2 zobne pulpe lahko uporabljali za vrednotenje odziva zobne pulpe ob napredovanju kariesa. Izsledke so objavili v reviji Caries Research.
Nove smernice za diagnozo celiakije
Izšle so prenovljene smernice za diagnozo celiakije Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). Glavna novost je enostavnejša določitev bolnikov, pri katerih smernice omogočajo diagnozo brez uporabe biopsije. Pri pripravi novih usmeritev je sodeloval tudi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., z UKC Maribor.
Vegetarijanci in mesojedci v študiji EPIC-Oxford
Veganska in vegetarijanska prehrana v zadnjih letih postajata vse bolj priljubljeni, je pa zdaj tudi jasno, kakšna so pri tem tveganja za ishemično bolezen srca in možgansko kap v primerjavi z mesojedci, o čemer piše BMJ. V članku so objavljeni podatki o tveganju za ishemično bolezen srca in možgansko kap pri različnih načinih prehrane.
Digitalna rešitev za kronične ledvične bolnike
Pomemben korak k personaliziranemu zdravljenju, torej takemu, ki je za posameznega bolnika najbolj ustrezno, je tudi digitalizacija. Predstavljamo primer dobre prakse iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kjer so oblikovali digitalno rešitev za ambulanto za kronične ledvične bolnike. Vodenje bolnikov v taki obliki prinaša manj zapletov in manj hospitalizacij, če pa bolniki vendarle morajo v bolnišnico, tam v povprečju ostanejo krajši čas.
Diagnosticiranje prehiteva zdravljenje
Z obširnim genomskim profiliranjem lahko pridemo do podatkov o številnih napakah v genskem materialu tumorja in tako lažje tudi do usmerjenega zdravljenja. Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., z OI Ljubljana ocenjuje, da je pomembno predvsem pri rakih neznanega izvora, nekaterih redkih rakih in rakih pri otrocih. Avstralski strokovnjak prof. David Thomas, dr. med., pa poudarja napredek v zdravljenju raka pljuč.
Izziv ostaja širitev raka v centralni živčni sistem
Bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, ki so ALK-pozitivni, se v večini primerov na zdravljenje z najnovejšimi zaviralci ALK zelo dobro odzovejo. »Za te bolnike v metastatskem stadiju bolezni imamo visoko učinkovita zdravila, ki dajejo hiter in dolgotrajen odgovor ter imajo ugoden varnostni profil,« je pojasnila mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana.
Vpliv vrste dela na KOPB
Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.
Pulmologija – to je to!
Pulmologija je v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela izjemen razvoj. Temu pritrjujejo tudi kolegi iz tujine. Tehnološki napredek je prinesel izboljšanje slikovne in endoskopske diagnostike, podprte z računalniško tehnologijo. Napredek v laboratorijski medicini, ki gre vse do nivoja molekul in genov, ima velik vpliv. Temu seveda sledi tudi zdravljenje, piše prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.
Obetavne novosti zdravljenja pljučnega raka
V nobeni od evropskih držav še ne izvajajo sistematičnega presejalnega programa za pljučnega raka. Nedavno objavljeni rezultati evropske raziskave pa so nedvoumno pokazali zmanjšanje umrljivosti s presejanjem za pljučnega raka, česar se med novostmi obravnave tega raka veseli tudi doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z OI Ljubljana.
Športniki brez sape
Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.
Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?
Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?
Zakaj potrebujemo strojno učenje v medicini?
Ste vedeli, da med aplikacijami za pametne telefone obstaja ParkinsonCheck, ki so ga že pred leti razvili slovenski strokovnjaki, z njim pa je mogoče spremljati napredovanje Parkinsonove bolezni s pomočjo telefona? Strojno učenje si utira pot v medicino.
Proaktivna obravnava za manj zapletov in hospitalizacij
V SB Slovenj Gradec so razvili uspešen ambulantni način obravnave kroničnega ledvičnega bolnika. S sodelovanjem zdravstvenih strokovnjakov različnih profilov so vpeljali regijske smernice, ki se razlikujejo od nacionalnih. V čem je bistvo njihovega uspeha, nam je razložil prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med.
Aktualna revija
