Kako še vedno kar najbolje obvladovati raka
Zavedati se moramo, da v Sloveniji za rakom vsako leto zboli desetkrat več bolnikov in jih vsaj šestdesetkrat več umre, kot jih je v tem prvem valu zbolelo za COVID-19 in umrlo zaradi te bolezni. Vsekakor ne smemo dopustiti, da nam pandemija zamegli pogled, piše dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.
Biološka zdravila nimajo negativnega učinka na COVID-19
Ni dokaza, da bi biološko zdravljenje negativno vplivalo na zdravljenje bolezni COVID-19 pri bolnikih s kronično črevesno boleznijo. Celo nasprotno. Svetovno priznana ekspertna mnenja govorijo o tem, da lahko nekatera biološka zdravila prispevajo k zdravljenju težkih oblik te okužbe.
Obravnava bolnikov z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila
Kako v danih epidemioloških razmerah obravnavati bolnike z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila? Vsebino nedavno posodobljenih priporočil je predstavila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica.
Ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna
WHO opozarja, da še ni trdnih dokazov, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more ponovno okužiti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje, kaj to pomeni za našo dolgoročno prihodnost.
Klinična pot bolnika s kroničnim srčnim popuščanjem
Pri bolniku posumimo na kronično srčno popuščanje ob najdbi sprememb, sumljivih za srčno popuščanje. Ob jasnem sumu na srčno popuščanje in povišanih vrednostih natriuretičnih peptidov (oziroma če določitev ni izvedljiva)se opraviultrazvočna preiskava srca.
Zdravljenje srčnega popuščanja nujno tudi v času epidemije
Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, nam je povedal, kako ločiti med poslabšanjem srčnega popuščanja in COVID-19, kako v danih razmerah poteka bolnišnična obravnava in kakšna so priporočila glede zaviralcev ACE in ARB ter sakubitril/valsartana.
Spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem v času COVID-19
Bolniki s srčnim popuščanjem sodijo v rizično skupino, ko govorimo o okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19. Kako osebni zdravniki vzdržujejo stik s temi bolniki v času epidemije, je povedala Alenka Simonič, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ormož.
Zdravljenje srčnega popuščanja v času epidemije COVID-19
3 mehanizmi poslabšanja srčnega popuščanja zaradi okužbe s SARS-CoV-2: 1. sistemski vnetni odgovor (citokinska nevihta) slabše delovanje srčne mišice zmanjšana upornost žilja2. vpliv na kardiomiocite, miokarditis3. večja pojavnost trombotičnih dogodkov, srčni infarkt
Nosečnost in porod v epidemiji COVID-19
Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Prav tako naj bi bila verjetnost prenosa virusa SARS-CoV-2 v nosečnosti in ob porodu malo verjetna. Kako v trenutnih razmerah poteka prilagojena obravnava nosečnic in porodnic, je povedala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in por.
Meningokokno bolezen zaradi neznačilne klinične slike z lahkoto spregledamo
Ob epidemiji novega koronavirusa smo kar nekako pozabili, da bolniki v tem času potrebujejo zdravstveno oskrbo tudi zaradi drugih infekcijskih bolezni. Res je, da so zaradi omejitve stikov in gibanja ljudi manjše možnosti prenosa bolezni, vendar moramo biti tudi v tem času pozorni na eno izmed nujnih stanj v infektologiji, piše prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Z dopolnilnim zdravljenjem v stadiju 3 do še več ozdravitev
Z nemškim strokovnjakom prof. dr. Dirkom Schadendorfom, dr. med., smo se na 16. šoli melanoma v Ljubljani pogovarjali o napredku v zdravljenju malignega melanoma, kako dolgo deluje in kaj svetovati bolnikom glede neželenih učinkov.
Kožni melanom na pragu ozdravitve
V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.
Nekateri so bolj skriti
Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.
Priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike v času epidemije COVID-19
Bolniki, ki se zdravijo proti raku, imajo po okužbi s koronavirusom večje tveganje za hude dogodke v primerjavi z bolniki brez raka. Italijansko ministrstvo za zdravje je izdalo posebna priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike. Preverili smo tudi, kako so se odzvali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Pogosta poslabšanja astme?
Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19
Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.
Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Aktualna revija
