Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci
Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.
COVID-19 je pokazal ranljivost zdravstvenega sistema
Epidemija nas je z omejitvijo osebnih stikov spodbudila k večji uporabi telemedicine. Hkrati pa je pokazala na potrebo po boljšem sodelovanju različnih držav in partnerjev pri usklajenih in na podatkih temelječih ukrepih. To sta bila glavna poudarka mednarodnega spletnega posveta zdravstvenih strokovnjakov v organizaciji Evropskega zavezništva za personalizirano medicino.
Z raziskavami do še boljše diagnostike
Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Imunoonkološka terapija in COVID-19
Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.
Vključevanje podobnih bioloških zdravil v klinično prakso
Zaradi hitrega naraščanja stroškov za zdravila proti raku postajata vzdržnost sistema in dostopnost zdravil za paciente vse večji izziv. Draga inovativna zdravila so pogosto predmet racionalizacije. S potekom obdobja ekskluzivnosti oziroma patentne zaščite so proizvajalci začeli razvijati podobna biološka zdravila (PBZ). Ta bodo po pričakovanjih izboljšala dostopnost in razširila možnosti zdravljenja.
Neutemeljena prekinitev zdravljenja lahko poslabša bolezen
»Terapija revmatološke bolezni naj se v času povečane ogroženosti zaradi COVID-19 prekine le takrat, ko je to strokovno utemeljeno,« poudarja doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »Seveda COVID-19 poznamo šele kratek čas in ravnamo lahko le glede na trenutno dostopne podatke,« še dodaja.
Pandemija srčnega popuščanja
Bolnikov s srčnim popuščanjem je bistveno več kot je bolnikov s COVID-19. Srčno popuščanje znamo zdraviti, COVID-19 pa ne. V luči tega bi se morali osredotočiti na tisto, kar v dani situaciji znamo narediti, je poudaril prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. iz ljubljanskega UKC in opozoril na poslabšano stanje bolnikov po strogem upoštevanju navodila »ostanite doma«.
Kje se skriva 6000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo?
Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ocenjuje, da je v Sloveniiji okoli 8000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo, a večina še ni odkrita. Dobro deluje program presejanja pri otrocih, najti pa moramo tudi ostale. Mladi odrasli z DH imajo do 100-krat večje tveganje za SŽ-bolezen od vrstnikov.
Do kod lahko gremo in kako?
Smernice ESC za obravnavo dislipidemij so pri bolnikih z zelo velikim srčno-žilnim tveganjem (dokumentirano aterosklerozo) za holesterol v delcih LDL postavile nov cilj – vrednost naj bo pod 1,4 milimola na liter. Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., pa meni, da se tudi tu še ne bomo ustavili. »Morda nam bo že v kratkem uspelo priti do tolikšnega znižanja holesterola v LDL, da bo ateroskleroza morebiti celo usahnila.«
Že ko prvič predpišemo sistemski glukokortikoid, je to znak za alarm
Tako se pri obravnavi astme glasi ključno sporočilo doc. dr. Mihaele Zidarn, dr. med., specialistke interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Sogovornica poudarja, da je treba ob potrebi po sistemskem glukokortikoidu ukrepati takoj in raziskati vzroke slabega obvladovanja bolezni ter pri določenih bolnikih razmisliti o uvedbi biološke terapije.
Zdravljenje (težke) astme poteka nespremenjeno
Pacienti z astmo niso bolj ogroženi za težji potek okužbe s SARS-CoV-2. Pacienti s težko astmo, sploh tisti, ki potrebujejo sistemski steroid za obvladovanje njenih simptomov, pa sodijo v to ogroženo skupino. Priporočila je strnil asist. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije iz Klinike Golnik.
Pomembna sta individualen pristop in vztrajnost
Evropske smernice za zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD) svetujejo stopenjsko zdravljenje bolezni, a vedno je treba upoštevati individualno klinično raznolikost in izbrati individualen pristop, svetuje asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
