Mejniki v zdravljenju kronične mieloične levkemije
Kako so se zgodovinsko gledano spreminjali cilji zdravljenja kronične mieloične levkemije in kateri so danes mejniki pri doseganju odgovora na zdravljenje, razlaga specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.
Ključni poudarki priporočil ACC
Ameriško združenje za kardiologijo (ACC) je februarja letos izdalo priporočila za obravnavo srčnega popuščanja z zmanjšanim iztisnim deležem in postavilo temelje evropskim smernicam. O pravočasnem uvajanju najsodobnejših možnosti, tj. ARNI in zaviralcev SGLT2, pa tudi o odločilni vlogi ustrezne titracije, je spregovoril dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Dva vidika obravnave srčnega popuščanja
Kako so nova spoznanja obravnave srčnega popuščanja z okrnjenim iztisnim deležem uporabna v ambulantah družinske medicine in kako v diabetoloških ambulantah? Komentar sta prispevala prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. druž. medicine iz ZD Trebnje in dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Maribor.
Pri več kot polovici bolnikov bolezen odkrijemo naključno
Pregled krvne slike je zelo pomemben in pogosto prvi, ki razkrije kronično mieloično levkemijo, poudarja specialistka hematologije in interne ter intenzivne medicine Karla Rener, dr. med. Predstavila je ključne podatke o tej bolezni in spomnila na pomembnost izvajanja preiskave krvi, ki lahko marsikaj razkrije o zdravstvenem stanju bolnika.
Nekateri bolniki so napačno ocenili svoje zdravstveno stanje
»Zaradi epidemije smo ljudje v kolektivni stiski, stiska pa lahko poslabša imunski odziv. Tako lahko pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, kot je tudi revmatoidni artritis, stiska spodbudi poslabšanje bolezni,« pripoveduje specialistka revmatologinja prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., vodja bolnišničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana. Kako se je to kazalo v klinični praksi?
Izplen priporočil je v praksi nekoliko skromnejši
Četudi imamo na voljo vse bolj učinkovite načine obvladovanja aterosklerotičnih kardiovaskularnih obolenj, izziv še vedno ostaja njihovo udejanjanje – tako na strani zdravstvenih delavcev kot na strani bolnikov, poudarja prof. dr. Borut Jug, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije ter vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
V bližnji prihodnosti bomo stopili korak naprej
»Ne moremo biti zadovoljni s 30 do 40 odstotki urejenih bolnikov po miokardnem infarktu,« opozarja spec. interne medicine in spec. kardiologije asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik oddelka za kardiologijo SB Celje, ki pa je optimističen glede prihajajočih novosti.
Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa
Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.
Izzivi pri stopnjevanju zdravljenja v ambulanti družinske medicine
Kje so še možnosti za izboljšavo pri uvajanju in kombiniranju antihiperglikemikov pri sladkorni bolezni tipa 2, razlaga diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., z KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Svetuje tudi, kako pogumnejše stopnjevati zdravljenje in kdaj lahko kakšno zdravilo tudi ukinemo.
Stopnjevanje zdravljenja pri sladkorni bolezni tipa 2
Zgoščene informacije na enem mestu o uvajanju posameznega antihiperglikemika: kdaj pričeti, potencialne omejitve pri uvajanju in kombiniranju ter kako stopnjevati in prilagajati odmerke. Primerjamo tudi vpliv na zniževanje glikiranega hemoglobina, krvnega sladkorja in telesno maso ter ali delujejo zaščitno na srčno-žilno sistem in ledvice.
Kako in kdaj uvajamo agoniste receptorjev GLP-1?
Z agonisti receptorjev GLP-1 lahko učinkovito nižamo hiperglikemijo po jedi, omogočimo bolnikom, da se lažje znebijo odvečne teže, zmanjšamo tveganje za srčno-žilne dogodke, upočasnimo slabšanje ledvične funkcije, ob tem pa jih ne izpostavljamo nevarnosti hipoglikemije. Katera zdravila so na voljo in kako jih uvajati, piše prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
S sodobno tehnologijo do še boljše profilakse
Kako z nekaj meritvami in moderno tehnologijo za vsakega bolnika posebej izračunati najustreznejšo profilakso glede na njegove potrebe, pripoveduje spec. pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Program za spremljanje bolnikov z migreno
Namen programa, zagnanega marca letos, je vodenje evidence glavobolov, ki je osnovno orodje za spremljanje bolnika z glavobolom in je zelo pomembno za učinkovitejšo obravnavo glavobolov in migren, poudarja specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., z Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor
Novosti v preprečevanju RhD senzibilizacije
Na področju preverjanja prisotnosti RhD antigenov je nekaj novosti, ki jih predstavlja specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. Pojasnila je tudi, kako poteka obravnava nosečnic, če je pri plodu večje tveganje za hemolizo eritrocitov.
Antenatalna genotipizacija in ciljana imunoprofilaksa RhD
Antenatalna genotipizacija in ciljana zaščita RhD-negativnih nosečnic z imunoglobulini anti-D: kaj so pokazale dvoletne izkušnje v klinični praksi in kakšna je zanesljivost antenatalne genotipizacije, razlaga specialistka transfuziologije prim. Irena Bricl, dr. med., iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Aktualna revija
