Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?

Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Preberi več

»Sestavljeni« smo iz vseh bolnikov, ki smo jih kadarkoli srečali

Vita Andreja Mesarič, dr. med., mlada specialistka ginekologije in porodništva, zaposlena na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je trenutno na dodatnem izobraževanju iz fetalne medicine na Fetal Medicine Foundation, ki deluje v sklopu univerzitetne bolnišnice King‘s College v Londonu. Pravi, da je neizmerno srečna in hvaležna, ker je našla to, kar jo najbolj veseli delati. Kljub trenutnim sistemskim izzivom, ki spremljajo zdravniški poklic.

Preberi več

Nad bolečino z akupunkturo

Kako se akupunktura uporablja v klinični praksi? Katere svetovne smernice jo vključujejo kot možnost zdravljenja? Kje je največ dokazov za koristnost njene uporabe v praksi?

Preberi več

Prve nacionalne smernice sledijo svetovnim novostim

Približno 30 do 50 % bolnikov z depresijo razvije odpornost proti zdravljenju. Nedavno izdane nacionalne smernice spreminjajo paradigmo določanja rezistence. Eden od avtorjev smernic, specialist psihiatrije doc. dr. Jurij Bon, dr. med., poudarja, da v ospredje stopa pravočasna opredelitev tveganja za to doslej težko obvladljivo stanje.

23. 6. 2021

Lani skokovita rast primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi

Lani so na NIJZ prejeli kar za 68 % več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) kot leto prej. Slovenija (poleg Litve, Češke, Estonije in Latvije) sodi med države z največjo obolevnostjo za KME. Specialistka infektologije dr. Petra Bogovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana predlaga dvig precepljenosti in predstavlja shemo cepljenja.

23. 6. 2021

Nekateri kronično bolečino težje sprejmejo kot kronično bolezen

Kakšna je obravnava bolečine v Sloveniji in kje so možnosti za izboljšanje, razlaga spec. anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med., s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana.

23. 6. 2021

Ko angioedem ni srbeč, temveč boleč

»Glavna težava bolnikov z dednim angioedemom je, da je bolezen tako redka, da je mnogi ne poznajo. Ko pridejo bolniki v času težav na urgenco, morajo tako pogosto sami opozoriti, da nimajo klasičnega angioedema in da potrebujejo posebna zdravila. Nekateri jih celo prinesejo s seboj.«

23. 6. 2021

Kdaj je pravi čas za dvojno bronhodilatatorno terapijo?

Ali bi bilo smiselno dvojno bronhodilatatorno terapijo pri zdravljenju bolnikov s KOPB uvajati še bolj zgodaj, kot pravijo trenutna priporočila, razmišlja direktor Bolnišnice Topolšica spec. interne medicine Jurij Šorli, dr. med.

23. 6. 2021

Zgodaj ujeti bolezen

Transtiretinska amiloidna kardiomiopatija je sicer počasi napredujoča bolezen, vendar je kronična in v končni fazi povzroča terminalno srčno popuščanje, kar vodi v skrajšanje življenjske dobe bolnika. Z zdravljenjem, ki je na voljo od letos, se pomembno izboljšata preživetje in kakovost življenja, pa tudi funkcionalni status upada bistveno počasneje.

23. 6. 2021

Čakamo napredek za vse bolnike

Specialisti družinske medicine pozdravljajo nove možnosti zdravljenja srčnega popuščanja z zmanjšanim iztisnim deležem. »Žal pa je skupina bolnikov z ohranjenim iztisnim deležem, ki jim z novimi spoznanji še ne moremo tako dobro pomagati, bistveno večja,« ugotavlja spec. družinske medicine prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.

23. 6. 2021

Novosti o rabi NOAK pri zdravljenju atrijske fibrilacije

Čeprav se je s prihodom neposrednih oralnih antikoagulantov (NOAK) zdelo, da antikoagulantnih ambulant ne bomo več potrebovali, novejši izsledki, predstavljeni na nedavnem kongresu EHRA 2021, kažejo, da je obravnava bolnikov, ki prejemajo NOAK, zahtevna. Piše specialist kardiologije doc. dr. David Žižek, dr. med.

23. 6. 2021

Metabolični vidik nealkoholne zamaščenosti jeter

Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) je slabo prepoznana oziroma ji ne pripisujemo zadostnega pomena, čeprav je znano, da imajo napredovale oblike te bolezni pomembne posledice, poudarja diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

23. 6. 2021

Cilj: več kot nadzor glikemije

Med novejšimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni imajo pomembno mesto zaviralci natrij-glukoznih kotransporterjev (SGLT2). Gre za učinkovita in varna zdravila, s katerimi izboljšamo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, kar ni nezanemarljivo, poudarja diabetologinja Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz Bolnišnice Topolšica.

23. 6. 2021
pHARMONIA + TEVA

Fremanezumab v obravnavi migrene

Migrena je onesposabljajoča bolezen, zato je razumljivo, da je profilaktično zdravljenje, ki zmanjšuje onesposobljenost, izrednega pomena za posameznika in celotno družbo. Novi uvidi v patofiziološko dogajanje pri migreni in vloga peptida, povezanega z genom za kalcitonin (CGRP), so omogočili razvoj bioloških zdravil pri preventivi migrene.

23. 6. 2021

Miti in dejstva o multipli sklerozi

Vsi simptomi multiple skleroze niso tako izraziti, da bi bolnika hitro pripeljali do zdravnika in zdravnika do diagnoze. Na kaj vse je treba biti pozoren, da se multipla skleroza ne spregleda, razlaga specialistka nevrologije asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje

23. 6. 2021

To so zelo učinkovita zdravila

Pred dobrim letom so v klinično rabo uradno prišla monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP, ki so prelomna novost v preprečevanju migrenskih glavobolov. Kaj nas je naučilo to obdobje in kako lahko specialisti družinske medicine, ki sicer niso predpisovalci omenjenih tarčnih zdravil, pripomorejo k boljšemu dostopu bolnikov do uspešne preventive migrene?

23. 6. 2021

Nova spoznanja o patofiziologiji in nove terapevtske možnosti

V zadnjih letih oziroma desetletju je bil pri zdravljenju atopijskega dermatitisa (AD) dosežen pomemben napredek tako glede novih spoznanj o patofiziologiji bolezni kot posledično tudi o možnih terapevtskih tarčah.

23. 6. 2021

Do pravočasne diagnoze pri mlajših odraslih z bolečino v križu

Čeprav je izvor bolečine v križu pri mlajših odraslih in odraslih v večini primerov mehanskega izvora, je zelo pomembno, da v tej množici bolnikov prepoznamo, diagnosticiramo in zdravimo tiste, ki potrebujejo pregled pri revmatologu – bolnike, pri katerih je bolečina vnetnega izvora.

23. 6. 2021

Izzivi zobozdravstvene oskrbe med epidemijo

Zobozdravstvene ordinacije so zelo infektivno okolje, kjer zaradi dela s hitro vrtečimi se inštrumenti v ustih nastaja veliko aerosola in kapljic, ki se širijo v ozračje ordinacije. Aerosol in kapljice vsebujejo predvsem vodo, ki je pomešana s slino, izločki dihal, trdimi in mehkimi tkivnimi delci ter krvjo.

23. 6. 2021

Česa me na študiju medicine niso naučili

»Izgorelost vpliva na kakovost oskrbe, varnost in zadovoljstvo bolnikov ter odhajanje zaposlenih. Je sistemski problem, čeprav večina šefov in menedžerjev meni, da gre pri izgorelosti in profesionalnem zadovoljstvu za povsem osebno zadevo,« pravi upokojena specialistka porodništva in ginekologije prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med.

23. 6. 2021
Uvodnik

Danes nisem preveč huda nase

Večkrat se spomnim začetka lanskega leta. Pospravljala sem posodo v kuhinji, ko je mož, pulmolog, ob prebiranju novic rekel: »A veš, da iz Kitajske poročajo o eni čudni pljučnici!?« Dvignila sem obrvi, vendar podatku nisem posvetila velike pozornosti. Podobno so naredili tudi svetovni odločevalci, zato danes nisem preveč huda nase.

23. 6. 2021

Aktualni e-novičnik

Z zdravili povzročena jetrna okvara

21. 10. 2024

Desetletno preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom

15. 10. 2024

Somnologija v Sloveniji je dobra

22. 10. 2024

Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?

22. 10. 2024

Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo

22. 10. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.