Vsi naši vrhovi
A se vam kdaj zdi, da je vzpon, ki končno obljublja vrh, kot po pravilu najdaljši in melje najbolj navkreber? Pregristi se gor za tisti trenutek zmagoslavja in razklenjenega pogleda. Za en sam zadovoljen vrisk, preden nas iz daljave skoz odmev pokliče sleme neizmerjenih vrhov. Planinci življenja. Tako pogumni in samostojni moramo biti, da med neskončnim cepljenjem smeri sledimo oznakam, ki vodijo po naši edinstveni poti.
Barve lahko izboljšujejo kakovost življenja
Barve lahko spremenijo razpoloženje, zmanjšajo ali povečajo napetosti, povzročijo vznemirjenje ali pa pomirijo. Številne študije so pokazale, da barve vplivajo na širok razpon psihičnih in fizičnih odzivov posameznika. Zaradi njihovega pomembnega vpliva na počutje je še toliko pomembneje, da za notranje prostore izberemo ustrezno barvo.
Vpliv zdravljenja parodontalne bolezni na sladkorno bolezen
Znano je, da sladkorna bolezen povečuje tveganje za nastanek parodontalne bolezni, hkrati pa velja tudi obratno, da parodontalna bolezen poslabšuje urejenost glikemije pri osebah s sladkorno boleznijo. Zato so slovenski raziskovalci opravili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv popolne dezinfekcije ustne votline pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2.
Vpliv kriznih razmer na delo zdravnikov
Epidemija covida-19 je v zdravstvu povzročila veliko krizo. Z željo ugotoviti, kaj vpliva na soočanje zdravnikov s kriznimi razmerami in psihološko funkcioniranje pri delu, so slovenski raziskovalci proučevali dejavnike izpostavitev tveganju, kot je denimo delo na vstopnih točkah za covid-19, spanje ter občutek varnosti na delovnem mestu.
Semaglutid lahko zmanjša telesno težo pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V klinični raziskavi tretje faze, ki jo je vodila britanska profesorica Melanie Davies, so ocenjevali učinkovitost in varnost dveh različnih odmerkov semaglutida v primerjavi s placebom pri uravnavanju telesne teže pri odraslih s povečano telesno težo in sladkorno boleznijo tipa 2. Raziskavo je marca letos objavila revija Lancet.
Vpliv rutinsko zbranih podatkov na izide randomiziranih kliničnih raziskav
Rezultati metaanalize so pokazali, da so izidi v tistih randomiziranih kliničnih raziskavah, ki uporabljajo rutinsko zbrane podatke, manj ugodni od randomiziranih kliničnih raziskav, ki tovrstnih podatkov ne uporabljajo. Raziskava je bila objavljena v publikaciji British Medical Journal januarja letos.
Risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije tipa 1
Publikacija NEJM je objavila raziskavo, ki je preverjala učinkovitost in varnost zdravila risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije. V članku so predstavili rezultate prvega od dveh delov raziskave pri zdravljenju dojenčkov z začetkom v starosti od enega do sedmih mesecev.
Obravnava bolnikov s TIA ali akutno ishemično možgansko kapjo
V reviji JAMA je bil objavljen povzetek pregleda literature o sodobnih pristopih k obravnavi bolnikov s prehodnim ishemičnim napadom (TIA) ali akutno ishemično možgansko kapjo, katerih cilj je izboljšati funkcionalno stanje bolnikov in preprečiti ponovne ishemične dogodke.
Zdravilo lenvatinib za zdravljenje raka ščitnice
Od letošnjega leta je na listo zdravil uvrščeno tarčno zdravilo lenvatinib1 za zdravljenje bolnikov z diferenciranim proti radiojodu odpornim rakom ščitnice. Doslej smo bolnike s tovrstno diagnozo lahko zdravili le z zdravilom sorafenib.2 Lenvatinib je multitarčno zdravilo. Deluje na receptorje VEGRF1-3, FGRF 1-4, PDGFRα, RET in KIT.
Etika v zdravljenju onkološkega bolnika
Ko zdravljenje postane medicinsko in etično neutemeljeno, sta opustitev (ne začeti zdravljenja) in odtegnitev (prekinitev že uvedenega zdravljenja) etično enakovredni možnosti. V obeh primerih je namen preprečevanje nesorazmernih bremen za bolnika, pravi magister bioetike asist. Miha Oražem, dr. med., član etične komisije Onkološkega inštituta Ljubljana.
Rak pljuč ali covid-19?
Kašelj, težko dihanje, utrujenost in bolečine v prsnem košu so simptomi, ki se pojavljajo tako pri covidu-19 kot pljučnem raku. Kljub epidemiji covida-19 je pomembno, da ohranjamo diagnostiko pljučnega raka in pomislimo na to hudo bolezen, ki ima neprimerno večjo umrljivost. Klinično sliko raka pljuč podrobno razlaga pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Tarčno zdravljenje v klinični praksi obravnave raka pljuč
»V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov,« pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.
Novosti v zdravljenju raka dojk
Nedavna kongresa ESMO Breast Cancer in ASCO sta prispevala kar nekaj za onkološko klinično prakso uporabnih informacij. Strnili smo dve izstopajoči raziskavi. Prva postavlja pod vprašaj smiselnost dihotomne delitve na HER2-pozitivni in HER2-negativni status, druga pa predstavlja uspeh zdravila iz skupine zaviralcev CDK 4/6.
Neprepoznana do prvega invazivnega posega?
Menoragija, sideropenična anemija, potreba po transfuziji po porodu brez jasnega kirurškega razloga, pogoste krvavitve iz nosu ter krvavenje iz dlesni ob ščetkanju zob. Vse našteto lahko vzbudi sum na von Willebrandovo bolezen. Neredko se bolezen diagnosticira šele v odrasli dobi oziroma ob/po prvem invazivnem posegu, ko bolnik prekomerno krvavi.
Kdaj in kako zdraviti trombocitopenijo
Vzrokov za nastanek trombocitopenije je veliko, prav tako se razlikujejo načini zdravljenja. Pa vendar po besedah specialistke interne medicine in hematologije dr. Barbare Skopec, dr. med., iz UKC Ljubljana vsaka trombocitopenija ne zahteva specialistične obravnave ali zdravljenja.
Mednarodni kongres tokrat v slovenski organizaciji
Na tridnevnem kongresu so slovenski in mednarodni strokovnjaki predstavili najnovejša dognanja na področju mieloproliferativnih novotvorb in prirojenih bolezni mieloičnega sistema, s področja klinične hematologije, biokemije in molekularne biologije, letošnje posebne teme pa so bile molekularna diagnostika, nove tehnologije in priporočila za obravnavo bolnikov. Pišeta prof. dr. Irena Preložnik Zupan in prof. dr. Nataša Debeljak.
Aktualna revija
