Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?

Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Preberi več

»Sestavljeni« smo iz vseh bolnikov, ki smo jih kadarkoli srečali

Vita Andreja Mesarič, dr. med., mlada specialistka ginekologije in porodništva, zaposlena na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je trenutno na dodatnem izobraževanju iz fetalne medicine na Fetal Medicine Foundation, ki deluje v sklopu univerzitetne bolnišnice King‘s College v Londonu. Pravi, da je neizmerno srečna in hvaležna, ker je našla to, kar jo najbolj veseli delati. Kljub trenutnim sistemskim izzivom, ki spremljajo zdravniški poklic.

Preberi več

Nad bolečino z akupunkturo

Kako se akupunktura uporablja v klinični praksi? Katere svetovne smernice jo vključujejo kot možnost zdravljenja? Kje je največ dokazov za koristnost njene uporabe v praksi?

Preberi več
Imunoterapija pri raku materničnega vratu

Trajanje odziva na zdravljenje nas zdaj pozitivno preseneča

Klasično sistemsko zdravljenje napredovalega raka materničnega vratu daje le kratkotrajne odgovore, zato stroka z navdušenjem spremlja pospešen razvoj učinkovitejših terapevtskih možnosti, zlasti imunoterapije. Kako ta spreminja prognozo bolnic? Piše dr. Breda Škrbinc, dr. med., spec. internistične okologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

20. 9. 2024

(Ne)sodelovanje pacientov pri zdravljenju z zdravili

V razvitih državah slabo sodeluje pri zdravljenju polovica bolnikov s kroničnimi boleznimi. Kako prepoznavamo nesodelovanje in zakaj se ne smemo zanesti na ''občutek''? Kakšni ukrepi lahko prinesejo izboljšanje in kaj pomeni, da v tretjini primerov farmacevti ne uspejo priklicati zdravnika? Pojasnjuje asist. dr. Ana Kodrič, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

17. 9. 2024

Najpogosteje spregledani simptomi – izkušnje iz prakse

Pregled pogosto spregledanih simptomov in znakov, kar lahko vodi v (pre)pozno diagnozo rakov prebavil, je pripravila Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije z Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec. Kam usmeriti pogled za prepoznavo malignih sprememb v prebavnem traktu oziroma za njihovo razločevanje od benignih ali akutnih? Kaj v klinični praksi najbolj izstopa?

9. 9. 2024

Ni zadosti na preiskavo pomisliti, treba jo je tudi opraviti

Osnovne laboratorijske preiskave, med njimi preiskava blata na prikrito krvavitev, so dostopna orodja, s katerimi splošni ali družinski zdravnik hitro in enostavno opredeli tveganje za prisotnost raka debelega črevesa in danke. Jožef Kramberger, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Lenart, meni, da lahko na tem področju naredimo še precej več.

20. 8. 2024

Zdravljenje sladkorne bolezni s pridruženo debelostjo

Kako ocenjevati, spremljati in zdraviti debelost pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Pristop v klinični praksi predstavlja Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper, ki je strnila ključna sporočila standardov obravnave sladkorne bolezni Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA).

2. 7. 2024
INTERVJU

Športnik težko čaka v vrsti

Še en krog na vrtiljaku je zadnja nestrokovna knjiga, ki jo je prebral, in takšno je tudi njegovo življenje. Krištof Knap, dr. med., je specializant interne medicine, predsednik Sekcije za klinično športno prehrano, nosilec rjavega pasu v judu, večkratni državni prvak v štafeti 4 x 400 metrov, predvsem pa športni zdravnik, ki bi letos rad odtekel še zadnjo »štiristotko«.

2. 7. 2024

Ko bolnika ogroža venska trombembolija

Kako ustrezno postaviti diagnozo venske tromboze ali pljučne embolije? Kakšno vlogo imajo pri tem točkovniki in D-dimer in kakšen je sodoben pristop zdravljenja z antikoagulacijskimi zdravili, je razložil doc. dr. Gregor Tratar, dr. med., spec. interne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.

2. 7. 2024

Sprememba paradigme

Novejša zdravila proti migreni vse bolj izpodbijajo dihotomno delitev med akutnim in preventivnim zdravljenjem. O razlogih za »vznemirljivo obdobje za klinike in raziskovalce« sta na strokovnem srečanju MIGRENA 2024 spregovorila prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., in asist. dr. Matija Zupan, dr. med., specialista nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

2. 7. 2024

Po kateri poti do remisijskega trojčka?

Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.

2. 7. 2024

Kaj pove urinski testni listič?

Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen pregleda urina ob zmanjšanju glomerulne filtracije? Katere so prednosti in omejitve diagnostike z urinskim lističem, je predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.

2. 7. 2024

Novejše biološke terapije pod drobnogledom

IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.

2. 7. 2024

Zapora Percheronove arterije

Zdravljenje akutne ishemične možganske kapi (AIMK) je zanesljivo odvisno od hitrosti prepoznave simptomov AIMK in diagnostične obravnave bolnika s simptomi AIMK. Reperfuzijsko zdravljenje z intravensko trombolizo (IVT) je zlati standard zdravljenja AIMK, še vedno velja časovno okno 4,5 ure od začetka pojava akutne nevrološke simptomatike.

2. 7. 2024

Pozdravimo skoraj polovico bolnikov z AML

V zdravljenju akutne mieloične levkemije so napredek v raziskovanju ter boljše metode spremljanja merljive preostale bolezni in genetske preiskave prinesli tudi nove možnosti za bolnike, ki niso primerni za alogensko presaditev krvotvornih matičnih celic. Nekaj novih premikov predstavlja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.

2. 7. 2024

Težko pričakovani podatki iz resničnega sveta

Podatki o varnosti zaviralcev Janusovih kinaz (JAKi) v zdravljenju revmatoidnega artritisa (RA) iz resničnega sveta se krepijo. Ali so varnostna opozorila, ki spremljajo celotno skupino zdravil, posegla v trende predpisovanja? Kakšne so izkušnje iz slovenske klinične prakse?

2. 7. 2024

Čas je, da zagrizemo tudi v KLB

Dejstvo, da se testiranje za albuminurijo ne izvaja v zadostni meri in KLB ostaja neodkrita, je bilo povod za sodelovanje prim. prof. dr. Danice Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, doc. dr. Andreja Škoberneta, dr. med., spec. nefrologije, izr. prof. dr. Andreje Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, in prim. dr. Aleksandra Stepanovića, dr. med., spec. družinske medicine, pri izdelavi novega algoritma za področje primarnega zdravstvenega varstva.

2. 7. 2024

Pravočasno prepoznajmo venske tromboembolije

Preglednica v sliki in besedi prikazuje pogostost venske tromboembolije in pomen njene pravočasne prepoznave. Namreč tomboza je pri hospitaliziranih bolnikih eden izmed glavnih vzrokov za smrt, ki jih je mogoče preprečiti.

2. 7. 2024

Je minilo več kot eno leto?

Diabetična retinopatija je vodilni vzrok slabovidnosti in slepote med delovno aktivno populacijo. S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zmanjšamo za več kot 90 %. V Sloveniji je bil v ta namen leta 2016 vzpostavljen nacionalni program presejanja diabetične retinopatije.

2. 7. 2024

Najbolj odmevne teme s kongresa ASCO 2024

Letni kongres Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO), ki je letos med 31. majem in 4. junijem potekal v Chicagu v ZDA, velja za enega največjih in najvplivnejših onkoloških dogodkov na svetu. Tudi letos ni razočaral, saj je prispeval številne dokaze, ki utrjujejo vlogo trenutnih terapevtskih možnosti in nakazujejo nove smeri zdravljenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Povzeli smo najbolj odmevne novice s področij raka dojk, pljuč, krvnih rakov in rakov prebavil.

2. 7. 2024
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Z zdravili povzročena jetrna okvara

21. 10. 2024

Desetletno preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom

15. 10. 2024

Somnologija v Sloveniji je dobra

22. 10. 2024

Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?

22. 10. 2024

Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo

22. 10. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.