Preden se omikron spet spremeni v kaj drugega
Zgodnje protivirusno zdravljenje je učinkovito, zdravilom pa je treba bolj zaupati, je na spletnem dogodku z naslovom Covid-19 tri leta kasneje poudarila doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Novi obeti zdravljenja luskavice
Prednosti zgodnjega zdravljenja luskavice postajajo z novimi spoznanji vse očitnejše, je poudaril spec. dermatovenerologije prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ob izsledkih raziskave GUIDE, ki jo je predstavil na Dermatološkem vikendu v Rimskih Toplicah.
Enostavna rešitev pri kompleksni težavi ne bo prava
Specializant internistične onkologije dr. Luka Čavka, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor meni, da zdravniške kolege pogosto bremeni občutek manjše izpolnjenosti ali celo krivičnosti, ker sistem njihovega dela ne vrednoti ustrezno. V onkologiji, ki si ne more privoščiti čakalnih dob, to še posebej izstopa.
Kako postaviti utemeljen sum na HFpEF še pred UZ srca?
Ultrazvok srca, ki zagotavlja dokončno diagnozo srčnega popuščanja, v Sloveniji ni optimalno dostopen. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je pripravil algoritem, ki mimo čakalnih dob pripelje do utemeljenega suma za srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem. Utemeljen sum zadostuje za uvedbo terapije.
Koruza, kokoš ali jajce?
Na EASD 2022 je bilo v sekciji z naslovom Diet from Plants to Cans predstavljenih več zanimivih raziskav o vplivu prehrane na pojavnost, obolevnost in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (SB). Pri svetovanju o zdravi prehrani se oddaljujemo od deležev makrohranil in težimo k prehranskim vzorcem, vendar so nekatera živila zaradi svojega izvora − recimo živalskega, ali priporočil, ki nimajo nujno trdnih dokazov, še vedno kontroverzna − recimo mlečni izdelki ali jajca. Predstavljamo živila, katerih uživanje prinaša povečano tveganje za pojav SB2.
Tukaj in zdaj
Naj bodo prazniki polni! Veselja, iskrivih nasmehov, potrpljenja, humorja, sočutja, miru. Naj malo upočasnimo, postojimo, ne le v vrsti pred blagajno, ampak navznoter, sami s seboj. Včasih nam leto tako bliskovito spolzi skozi prste – pade sneg, pride maj, pride spet jesen … Tisoče in tisoče let. Vmes pa mi, kratkotrajni vesoljni pojavi ....
Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Napredek pri diagnostiki nevrodegenerativnih bolezni
Ocena mrežne aktivnosti možganov pri nevrodegenerativnih boleznih bo prispevala pomemben korak k diagnozi, še bolj pa k natančnejši prognozi teh bolnikov. Dodatne dokaze je prinesla nedavna objava v publikaciji Nature Reviews Neurology, kjer vidno avtorsko vlogo nosi slovenska nevrologija.
Hitreje do upočasnitve
Ali lahko naredimo več za bolnike s kronično ledvično boleznijo? Doc. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., spec. nefrologije, in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pritrjujeta. Zaradi tesnejših multidisciplinarnih povezav in širokega dometa zaviralcev SGLT2 bo v prihodnje boljša obravnava te skupine bolnikov realen cilj.
Korak naprej v zdravljenju migrene
»Zanesljivih številk glede prevalence migrene za Slovenijo nimamo, glede incidence pa letos objavljena analiza NIJZ kaže, da je na primarni in sekundarni ravni letno obravnavanih od osem do devet tisoč bolnikov,« je povedal Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, ki napoveduje novo skupino za migreno specifičnih zdravil, ki se bodo lahko uporabljala tako za akutno kot preventivno zdravljenje.
Okužbe spodnjih dihal pri najranljivejših
»Respiratorne okužbe so v pediatrični populaciji pomemben problem, še posebej med novorojenčki, najranljivejšo pediatrično skupino,« poudarja asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije s KO za neonatalogijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Kakšno je breme okužb spodnjih dihal po izsledkih njihove raziskave in kako je nanj vplivala epidemija covida-19?
Tveganje za mišične simptome ob zdravljenju s statini
Metaanaliza, objavljena v reviji Lancet, je potrdila, da se ob zdravljenju s statini nekoliko poveča verjetnost za pojav mišičnih simptomov, ki so običajno blagi, vendar pa pri več kot 90 % zdravljenih bolnikov statin ni vzrok za omenjene simptome.
Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Nova spoznanja o multipli sklerozi
Kako na potek multiple skleroze (MS) vpliva presaditev krvotvornih matičnih celic? Kakšna so nova spoznanja o preprečevanju MS pri bolnikih z radiološko izoliranim sindromom? Kako pogosto se po prenehanju zdravljenja z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni, ta ponovno aktivira? Kaj pa uporaba zdravil v nosečnosti? Povzemamo nekaj pomembnejših sporočil letošnjega kongresa Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze.
Napovedovanje nevroloških izidov pri novorojenčkih s HIE
Pojav hipoksično-ishemične encefalopatije (HIE) pri novorojenčkih je hudo tveganje za dolgoročno nevrološko prizadetost. Uporaba terapevtske hipotermije kot standardnega zdravljenja je spremenila napovedno vrednost diagnostičnih metod za razvojnonevrološke izide. Kakšna je točnost teh metod?
Rak požiralnika: preživetje se podaljšuje
Rak požiralnika je eden od rakov z najslabšo prognozo. Glede na nove rezultate in obetavne raziskave v teku pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo njegova prognoza v prihodnje izboljšala. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v pogovoru predstavila novosti.
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Zapleti se ne pokažejo takoj
Pri 98 % naših bolnikov z okužbo z virusom HIV je ta nezaznaven. To nam je za ponazoritev učinkovitosti sodobne terapije povedal Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Uspehi zdravljenja okužbe s HIV se kažejo tako pri upočasnjevanju širjenja virusa, kjer se uvrščamo med najboljše na svetu, kot tudi pri lažjem obvladovanju komorbidnosti, ki nastopajo v povezavi z okužbo. Izzivi vseeno ostajajo.
Aktualna revija
