(Ne)učinkovitost bioloških zdravil pri KOPB z eozinofilijo
Na 4. mednarodnem forumu težke astme v Ljubljani (SAF 2022) je doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, predstavil možnosti uporabe bioloških zdravil pri težki obliki KOPB z eozinofilijo.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Za srčno medicino
Zdravniški poklic je težek in vsi ne vzdržijo. Tako je v eni od svojih kolumn, ki je na noge dvignila domačo laično pa tudi strokovno javnost, med drugim zapisal prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Povod za iskren zapis o zloveščih tabu temah slovenske medicine je bil tragičen dogodek, samomor študenta in skupinska obravnava študentov pri psihiatru.
Veliko potencialnih interakcij, malo zanesljivih podatkov
Številni bolniki sočasno z zdravili uporabljajo pripravke za samozdravljenje (SZ). Snovi, ki so v različnih pripravkih za SZ, lahko pomembno vplivajo tudi na delovanje zdravil in v interakcijah z zdravili povzročajo neželene učinke.
Še nikoli tako hitro
Srčno popuščanje, ki dobiva razsežnosti epidemije, prinaša visoko morbidnost in mortaliteto. To breme zdravstvenega sistema pa danes že nekoliko zmanjšujemo po zaslugi terapevtskih prebojev. »V zadnjih letih se klinične raziskave, ki spreminjajo klinično prakso, nizajo s takšno hitrostjo, kot se niso nikoli poprej,« je optimističen prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Revolucija v medicini
Za vedno večji delež bolezni poznamo primarni vzrok na molekulskem ali celičnem nivoju. Z razvojem znanosti in biomedicinskih tehnologij prihajamo v obdobje, ko bo mogoče vedno večje število takšnih bolezni tudi zdraviti, bodisi z usmerjanjem selektivno na tarčne celice bodisi s popravljanjem genskega zapisa ali njegovim nadomeščanjem.
Zaščita pred okužbo s HIV v resničnem življenju
Raziskava, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da zdravilo za preprečevanje okužbe s HIV, ki se jemlje pred izpostavitvijo okužbi, v resničnem življenju zaradi slabšega sodelovanja ogrožene populacije ne dosega takšne učinkovitosti, kot je bila dokazana v nadzorovanih kliničnih raziskavah.
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana.
ATTR-CM: kje vse jo moramo iskati?
Gre za pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, ki terja veliko umrljivost. Od pojava simptomov srčnega popuščanja bolniki živijo še dve do tri leta in imajo zelo slabo kakovost življenja. Zakaj je pomembno, da te bolnike čim prej najdemo in zdravimo, razlaga doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Učinkovitost intervencij za izgubo telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla sistematski pregled in metaanalizo učinkovitosti intervencij na primarni ravni za izgubo telesne teže pri odraslih. Ugotavljali so, kakšna je bila razlika v izgubi teže in ali obstajajo razlike v intervenciji medicinskega in nemedicinskega osebja. Članek je bil objavljen v publikaciji BMJ.
Zdravniškega poklica ne bi zamenjala za nobeno kolajno
Bila je vrhunska športnica, danes pa je Sara Habjan, dr. med. iz UKC Ljubljana, z vsem srcem predana specialistka kardiologije in vaskularne medicine, ki včasih razmišlja v italijanščini. Vedno znova jo vleče na Obalo, tako kot vse Primorce, in vedno znova se vrača k trdemu delu, zelo zanimivemu in hkrati polnemu izzivov.
Večji odmerek informacij
Bolniki, ki prejemajo protibolečinsko terapijo, si neredko želijo, da bi jim zdravnik predpisal močnejše ali drugo zdravilo. Nakazuje pa se, da je izziv prav v tem, da so bolniki pri jemanju zdravil nedosledni. »V ambulanti družinske medicine moramo več poudarka nameniti razlagi o načinu jemanja analgetikov v skladu z navodili,« poudarja prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., specialist splošne medicine iz ZD Škofja Loka, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine.
Aktualna revija
