40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Podobna biološka zdravila v gastroenterologiji
Pot k uporabi podobnih bioloških zdravil (PBZ) se je začela pred desetimi leti z vključitvijo bolnikov v raziskavo NOR-SWITCH. O dolgoročnih podatkih o varnosti in učinkovitosti PBZ ter uporabi v klinični praksi smo se pogovarjali z dr. Jurijem Hanželom, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Odmevno s kongresa ADA
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni.
Pripravljeni na novo ponovitev bolezni
Največji izziv pri zdravljenju limfoma plaščnih celic so pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih, izboljšanih možnosti zdravljenja. Vpogled v zdravljenje danes in jutri je ponudila Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Migrena postaja vse bolj obvladljiva
Po dolgem času več kot 30 let, odkar so v redno prakso prišli triptani, so zdaj pri nas na voljo tudi zdravila, ki zavirajo delovanje CGRP (angl. calcitonin gene-related peptide; peptid, povezan z genom za kalcitonin). Ta zdravila, poudarja asist. dr. Matija Zupan, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana, so razširila možnosti zdravljenja bolnikov z migreno.
Akutna IMK v zadnjem možganskem povirju
V reviji Journal of Stroke and Cerebrovascular Diseases smo skupaj s kolegi iz Maastrichta objavili sistematični pregled in metaanalizo zdravljenja akutne ishemične možganske kapi (IMK) v zadnjem možganskem povirju z intravensko trombolizo. Kateri bolniki so imeli boljši izhod zdravljenja?
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Kdaj pomisliti na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ravnamo ob sumu? Kakšna je prevalenca? Kateri so ustrezni ukrepi, komu poročati in zakaj je to pomembno? Pojasnjuje Darinka Purg, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor.
Desetletno preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom
Končni rezultati raziskave CheckMate 067 faze III, nedavno objavljeni v reviji NEJM, so potrdili dolgoročno učinkovitost kombinacije nivolumaba in ipilimumaba kot tudi samo nivolumaba v prvem redu zdravljenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Adherenca pri zdravljenju skozi štiri vprašanja
Zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju dislipidemij lahko adherenca pri zdravljenju izrazito upade. Za povečanje adherence sta zato ključnega pomena sprejemanje odločitev v sodelovanju s bolnikom in prilagoditev zdravljenja posamezniku. Kako lahko še izboljšamo sodelovalnost, boste izvedeli v kratkem kvizu, ki sta ga pripravila dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter Kevin Pelicon, dr. med., oba s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka?
Katere ključne izzive v poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Izzivi in priložnosti v preprečevanju in zgodnjem odkrivanju RMV
"Število primerov raka materničnega vratu (RMV) se zmanjšuje. Vsako leto pa zdravimo okoli 1600 bolnic s predrakavimi spremembami materničnega vratu. Teh je namreč še vedno vsako leto veliko, kljub temu, da je RMV manj," poudarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. Kje vidi ključne priložnosti za zmanjšanje bremena te bolezni?
Nedopustno je, da obstaja razlika
V začetku septembra je potekalo strokovno srečanje o okužbah s humanim papilomavirusom (HPV) in cepljenju proti HPV, ki ga je organizirala Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino. Kdaj je večja verjetnost, da se starši odločijo za cepljenje? Kaj še lahko storimo, da zmanjšamo razlike v precepljenosti dečkov in deklic ter se približamo 90 %?
Le četrtina bolnikov ima ob diagnozi potencialno ozdravljivo bolezen
Incidenca in umrljivost zaradi raka trebušne slinavke se vsako leto povečujeta. Okoli 75 % bolnikov je diagnosticiranih v neresektabilni ali neozdravljivi fazi. Na kaj naj družinski zdravnik pomisli, da bi bolnike odkril v stadiju, ki še omogoča ozdravitev? Vabljeni k reševanju hitrega testa, ki usmerja v najnovejše metode prepoznave in diagnostike.
H. pylori – testiraj in zdravi
Zaradi potrjene vzročne povezanosti z nastankom raka želodca je H. pylori karcinogen prvega reda. Na kaj moramo biti pozorni pri testiranju, če vemo, da nekateri dejavniki zmanjšujejo natančnost testov za prisotnost okužbe? Katere so najpogostejše napake pri diagnostiki in zdravljenju H. pylori? Odgovarja prim. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Aktualna revija
