Zdravljenje aken napreduje
Kakšna je pri njihovi obravnavi vloga družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in endokrinologa? Kako naj se opredelimo do komplementarnih metod zdravljenja aken, dokler zanje še ni uradnih priporočil? Odgovarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinskega centra Dermatologija.si.
Vroča tema menopavzne medicine
»Z daljšanjem življenjske dobe ženske vsaj tretjino življenja preživijo v postmenopavznem obdobju. Zaslužijo si kakovostno življenje,« poudarja dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki v videu komentira, zakaj menopavzna medicina postaja vse bolj pomembna ter kako obravnavati ženske z najpogostejšimi simptomi.
ECCO’25 o doseženih ciljih zdravljenja
Kongres Evropskega združenja za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (ECCO) je prinesel posodobljene rezultate raziskav VERDICT, VIVID-2 in LIBERTY-UC ter z njimi dokaze za doseganje endoskopske in histološke remisije pri bolnikih. Finski raziskovalci so tudi ponazorili, kako uvedba biološke terapije spreminja kirurško zdravljenje bolnikov z ulceroznim kolitisom.
Napredne analize mikrobioma pri diagnostiki KVČB
Čeprav so številne klinične raziskave prepoznale potencial biooznačevalcev črevesnega mikrobioma pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), ostaja njihova klinična uporabnost omejena. Obsežna kohortna raziskava, predstavljena na kongresu ECCO, predstavlja nove uvide.
Učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom
Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana je eden od avtorjev mednarodne metaanalize, ki je ocenjevala učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom, vključenih v randomizirane klinične raziskave. Kateri dejavniki vplivajo na učinek placeba pri bolnikih? Kako pa dejavnik placeba vpliva na ocenjevanje učinkovitosti bioloških terapij?
Mesto imunoterapije pri zdravljenju pljučnega raka
Imunoterapija je kot sistemsko zdravljenje za nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) v zadnjem desetletju dobila pomembno vlogo pri obravnavi teh bolnikov. Več kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost, zadnja dognanja na tem področju pa so predstavili na kongresu ESMO Immuno-Oncology.
Osnovna paliativna oskrba bolnika v domačem okolju
Nosilci osnovne paliativne oskrbe na domu bolnika so družinski zdravniki s svojimi timi. Za kompetentno izvajanje osnovne paliativne oskrbe mora imeti družinski zdravnik ustrezno znanje in veščine. Kako naj poteka ustrezno načrtovanje paliativne oskrbe? Piše Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi.
Zakaj je onkološko svetovanje na daljavo pomembno tudi za zdravnike?
Klicni center Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ustanovljen med epidemijo covida-19, je prerasel prvotne okvire. Bolnikom poleg splošnih informacij in naročanja nudi zdravstveno svetovanje. O najpogostejših razlogih za klice in protokolu svetovanja je spregovorila Aleksandra Grbič, pred., dipl. m. s., uni. dipl. org., z OI Ljubljana. Kdaj bolnike po posvetu usmerijo k osebnemu zdravniku?
Spremljanje poznih posledic onkološkega zdravljenja
Posledice onkološkega zdravljenja se lahko manifestirajo mesece, leta, celo desetletja po končanem zdravljenju, zato je izjemnega pomena, da v zdravstvenem sistemu preživele spremljamo. Področje je v Sloveniji dobro urejeno za preživele z rakom v otroštvu, mladostništvu in mladi odrasli dobi, za preživele z rakom v odrasli dobi pa je v načrtu reorganizacija spremljanja.
Dedni rak v ambulanti družinskega zdravnika
Genetsko svetovanje in testiranje igrata vse pomembnejšo vlogo pri preprečevanju in zdravljenju raka. Barbara Stojanov, dr. med., specialistka klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko OI Ljubljana, je pojasnila, kako na primarni ravni prepoznati dedne oblike raka, kdaj in na kakšen način bolnike napotiti na genetsko obravnavo ter kakšni so nadaljnji koraki po prejemu izvida.
Kaj je novega? Farmacevt svetovalec in (pred)predpisovanje zdravil
Pilotni projekt, ki poteka v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji, nadgrajuje sodelovanje med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem. Kaj lahko (pred)predpiše farmacevt svetovalec? Kakšni so prvi vtisi in kaj to pomeni za klinične izide? Kako je sodelovanje videti v praksi? Pojasnjuje izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. iz ZD Ormož in Medicinske Fakultete Univerze v Mariboru - vodja projekta CRP.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Kdaj pomislimo na Friedreichovo ataksijo?
Klinična slika je pri Friedreichovi ataksiji zelo raznolika, v veliki večini primerov se bolezen izrazi že v otroštvu ali najstniškem obdobju, pravočasno prepoznavanje znakov pa je pomembno za ustrezno interdisciplinarno obravnavo. Na katere nevrološke in nenevrološke simptome moramo biti pozorni? Vsebino je pripravila asist. Tita Butenko, dr. med.
Nove možnosti v zdravljenju
Friedreichova ataksija je najpogostejša avtosomna recesivna dedna ataksija. Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kako diagnosticiramo in spremljamo bolnike? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga asist. Tita Butenko, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Dočakali smo preboj
Na področju preventivnega zdravljenja migrenskih glavobolov smo z zdravili, ki zavirajo delovanje CGRP, dosegli velik napredek, poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, vodja Oddelka za nevrologijo SB dr. Franca Derganca Nova Gorica. Kako so monoklonska telesa proti CGRP in gepanti razširili možnosti in izboljšali učinkovitost ter adherenco pri zdravljenju?
Obravnava migrene v ambulanti družinske medicine
Kako potrdimo diagnozo? Katera so specifična zdravila za akutno in preventivno zdravljenje migrenskega napada? Preverite svoje znanje v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik?
Kdaj se odločimo za preventivno zdravljenje? Katere novejše specifične terapije lahko predpiše specialist družinske medicine? Kaj naj bo cilj preventivnega zdravljenja in kako oceniti njegovo uspešnost? Odgovore smo zbrali v infografiki.
Aktualna revija
