Cepljenje starejših ljudi in kroničnih bolnikov
Cepljenje proti covidu-19 in proti gripi je med splošno populacijo že poznano, za osebe, stare 65 let in več, ter kronične bolnike pa je prav tako priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj imajo večje tveganje za invazivni potek okužbe (okužba krvi oz. sepsa, meningitis, pljučnica).
Revmatologija ostaja med najbolj vedoželjnimi
November je bil poseben tudi zaradi tega, ker smo se revmatologi po skorajda treh letih lahko ponovno v živo udeležili ameriškega revmatološkega kongresa ACR Convergence 2022. Srečanje je bilo izrazito praktično usmerjeno k reševanju problematike v naši vsakdanji klinični praksi.
Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Nekardiološke pridružene bolezni pod nadzorom?
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo lahko številne pridružene bolezni, nekardiološke pridružene bolezni pa zahtevajo boljšo obravnavo. Nujno je sodelovanje kardiologa, družinskega zdravnika in drugih specialistov, opozarja na širšo problematiko dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine, spec. kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Za katere bolnike z renalno anemijo vidimo priložnost?
O novih izzivih zdravljenja renalne anemije pri napredovali kronični ledvični bolezni (KLB), ki je povezana z večjo umrljivostjo, zapleti, hospitalizacijami in slabšo kakovostjo življenja, je spregovorila Urška Marković, dr. med., specialistka nefrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
MDS: vse več bolnikov, pa premalo pravih rešitev
Kaj usmerja zdravljenje mielodisplastičnih sindromov, ki postajajo najpogostejša krvna bolezen starostnikov, in kakšne možnosti imajo na voljo bolniki, odgovarja prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Bronhodilatatorji pri kadilcih s simptomi in ohranjeno pljučno funkcijo
Septembra so bili v NEJM objavljeni rezultati raziskave RETHINC (Redefining Therapy in Early COPD). Številne osebe z anamnezo kajenja imajo klinično pomembne simptome, povezane z dihali, kljub odsotnosti obstruktivnih motenj ventilacije v spirometriji. Čeprav so podatki o učinkovitosti pomanjkljivi, so pogosto zdravljeni z zdravili za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).
Prelomnica tudi v zdravljenju pljučnega raka
Maximilian J. Hochmair, dr. med., vodja pulmoonkološke enote v bolnišnici Otto-Wagner na Dunaju, je na nedavnem Golniškem simpoziju ponazoril, kako poteka precizno zdravljenje pri pljučnem raku in kaj bolnikom prinaša še en pomemben napredek v tarčnem zdravljenju.
Kako zaščititi nefrološke bolnike pred covidom-19?
Ali je cepljenje učinkovito in kakšna je vloga predekspozicijske profilakse z monoklonskimi protitelesi pri zaščiti nefroloških bolnikov? Pojasnjuje asist. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Od diagnostike do terapije
Kako naj ukrepa specialist družinske medicine pri blagih in zmernih neželenih učinkih zdravljenja z ZINT? Predstavljamo ključne korake obvladovanja od diagnostike do terapije pri kožnih izpuščajih, driski in kolitisu ter pnevmonitisu. Preglednica je nastala v sodelovanju z Marijo Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z UKC Maribor.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Pri starejših po transplantaciji ne moremo tvegati okužbe
Znano je, da je lahko potek covida-19 pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro in končno odpovedjo ledvic težak. Ukrepe, ki so pripomogli k povečani zaščiti te skupine bolnikov, je predstavil predstojnik KO za nefrologijo UKC Ljubljana prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije.
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Vnetni spomin pri luskavici in implikacije za zdravljenje
S trenutno dostopnimi sistemskimi, predvsem z novejšimi biološkimi zdravili, lahko dosežemo popolno klinično remisijo luskavice, a se po prenehanju zdravljenja psoriatični plaki običajno vrnejo in pojavijo na prvotnih mestih. Kateri so celični mehanizmi, odgovorni za ponovitve, in kaj pomenijo za prihodnost zdravljenja najpogostejšega tipa – luskavice v plakih?
Lahko storimo še kaj več za bolnike?
Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavlja nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi lahko še izboljšali obravnavo odraslih z luskavico s težjo obliko bolezni. Kaj kažejo novejše raziskave o obvladovanju sočasnih bolezni in o zgodnejšem sistemskem zdravljenju za doseganje dolgotrajnejših remisij?
Aktualna revija
