Quo vadis, družinska medicina?
Prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, predsednik Združenja družinskih zdravnikov Slovenije in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, oba s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sta predstavila pogled na trenutne izzive družinske medicine pri nas in orisala delček njene možne poti v prihodnosti.
Teža debelosti pri tveganju za žilne bolezni
Kako debelost prek različnih mehanizmov vpliva na celoten srčno-žilni sistem in poveča tveganje za periferno arterijsko bolezen (PAB) ter vensko trombembolijo (VTE), je na 64. Tavčarjevih dnevih predstavil Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kakšno je tveganje?
Kakšen je učinek novoraziskovanega zdravila? Kolikšno tveganje prinaša izpostavitev dejavniku? Kako je zdravljenje spremenilo 5-letno preživetje? Kakšna je stopnja povezave? Kolikšen delež bolnikov lahko pričakuje neželeni učinek?
Odgovore na omenjena vprašanja v kliničnih raziskavah prinašajo statistične mere moči učinka.
Miti in resnice o bioloških zdravilih
Ali je pri podobnih bioloških zdravilih sprejemljiva ekstrapolacija terapevtskih indikacij? Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pripravil kratek kviz, ki poglablja uporabno znanje.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Izrazite znake anemije ima več kot 90 % bolnikov s končno odpovedjo ledvic, če jih pravočasno ne zdravimo. Ti bolniki imajo znatno povečano tveganje za kardiovaskularno smrt in dokazano hitrejše napredovanje bolezni. Uporabna orodja za optimizacijo obravnave bolnikov predstavljamo v interaktivni obliki.
Kvantni preskok v obravnavi redkih bolezni
»Kljub vsem izzivom, ki smo jim priča v zdravstvu, smo na področju redkih bolezni v Sloveniji zelo napredni,« pravi izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani. Napovedal je novosti, ki se obetajo v kratkem, njihov pomen za zdravnike na primarni ravni in področja, na katerih bodo s svojim znanjem v prihodnje prispevali slovenski raziskovalci.
Od suma do diagnoze redke bolezni po novem še hitreje
Nedavno je zaživel Center za nediagnosticirane redke bolezni, kamor lahko napotite osebe, za katere menite, da nimajo ustrezne diagnoze redke bolezni. Prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za genomsko medicino, je napovedal tudi pomembno novost, ki bo zdravnikom na primarni ravni in drugim olajšala oceno tveganja za razvoj genetskih bolezni.
Izzivi obravnave odraslih oseb s spolno disforijo
Endokrinološka obravnava odraslih oseb, katerih spolna identiteta se ne ujema z biološkim in družbenim spolom, predstavlja vse pogostejši izziv. Asist. Katarina Mlekuž Kozamernik, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana opisuje učinke hormonskega zdravljenja, stranske učinke, kontraindikacije in vpliv terapije na hormonsko odvisne rake.
Kako pogosto se srečate z redkimi boleznimi?
Za katere redke bolezni obstajajo terapije, kaj omogoča sodobno zdravljenje, kako je z njihovo obravnavo v Sloveniji in kakšno vlogo igra dednost? Kratek kviz o redkih boleznih je pripravila Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
20 let do diagnoze Fabryjeve bolezni
Zaradi raznolikih in na videz nepovezanih zdravstvenih težav bolnik v povprečju obišče 10 zdravnikov in je ob potrditvi diagnoze Fabryjeve bolezni star že 37 let, kažejo zaskrbljujoči podatki iz literature. Imamo orodja, da to presežemo, pravi prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni.
Apiksaban v zdravljenju tromboze venskih sinusov
Direktni zaviralci faktorja Xa (DOAK) za zdaj še niso zdravila prvega izbora pri bolnikih s trombozo venskih sinusov. Kaj o varnosti in učinkovitosti zdravljenja teh bolnikov z apiksabanom pravijo podatki sistematičnega pregleda primerov in slovenske izkušnje?
Statini in inzulinska rezistenca med otroki s hiperholesterolemijo
Pri odraslih je terapija s statini povezana s povečano inzulinsko rezistenco, sekrecijo inzulina in tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Podatki o učinkih statinov na homeostazo glukoze pri otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje hiperholesterolemije, pa so pomanjkljivi.
Velika prelomnica v obravnavi slovenskih bolnikov s KVČB
Vključitev Slovenije v Evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE predstavlja pomemben napredek v obravnavi bolnikov. Zakaj je v dobi rastoče incidence in spreminjanja fenotipa te bolezni sistematično, prospektivno spremljanje bolnikov nujnost, je razložil doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Ljubljana.
Izzivi v obravnavi bolnikov z zaporo mrežničnih ven (RVO)
Kako uspešni smo pri nas v obravnavi bolnikov z RVO? Odgovarja dr. Ivana Gardašević Topčić, dr. med., spec. oftalmologije s SB Novo mesto, ki v videu predstavi sodobne metode zdravljenja. Izpostavi tudi ključne izzive v obravnavi, ki bodo v prihodnosti postali še bolj pomembni.
Ali (pre)poznate spinalno mišično atrofijo?
Kaj omogoča sodobno zdravljenje in katere terapije so na voljo? Kakšna je klinična slika in kaj bo prinesel program presejanja? Kaj vpliva na klinični izid bolezni? Kratek kviz o spinalni mišični atrofiji je recenzirala Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
