Prebujanje
Se vas loteva spomladanska utrujenost? Vam kihanje, nahod in oblačenje vseh teh odvečnih jutranjih plaščev trenirajo živce? Pa muhasto vreme, ta nadloga? Nič ne de. Danes je nov dan in jutri bo menda spet. Vsak naslednji bo malo daljši, svetlejši in toplejši. Vanje vas želijo pospremiti naslednje knjige, v katerih se razpirajo češnjevi cvetovi, rastejo počitniške hišice in brzijo nočni vlaki. Ste pripravljeni? Najlepše se šele začenja.
Svetlejša prihodnost Fabryjeve bolezni?
Bolniki na diagnozo Fabryjeve bolezni čakajo do 20 let. »Čas je za zgodnejše odkrivanje,« poudarja prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Po njegovih besedah lahko diagnostiko pomembno skrajšamo že na primarni ravni, in to celo enostavneje kot kadarkoli doslej.
Zgodovinska prelomnica v obravnavi KVČB
Ali lahko registri izboljšajo obravnavo bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB)? Doc. dr. David Drobne, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana pritrjuje. Vključitev slovenskih bolnikov v evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE štejemo za prelomno. Dobili smo težko pričakovano orodje, ki bo sistematično naslavljalo rastoče izzive.
Družinska medicina z vizijo
Soočamo se s spremembami v družbi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, razvoj sodobnih tehnologij, napredek diagnostičnih in terapevtskih možnosti, vse to pa spreminja tudi prioritete v družbi. Kako pa je z vizijo družinske medicine piše prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske in splošne medicine z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
(Pre)poznate hATTR?
Največji izziv pri dedni obliki transtiretinske amiloidoze (hATTR) ostaja diagnosticiranje bolnikov, saj se na neendemičnih območjih, kamor sodi Slovenija, kaže v zelo heterogeni obliki, poudarja prof. dr. Janez Zidar, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana. Kdaj pomisliti na to redko bolezen?
Bolezen, ki jo lahko prekriva množica napačnih diagnoz
Amiloidna transtiretinska kardiomiopatija (ATTR-CM) je pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, saj je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati. Neredko imajo bolniki več let postavljeno napačno diagnozo in so zato tudi neustrezno zdravljeni.
Uporabno o sindromu srčnega popuščanja
Strokovno srečanje Uporabna kardiologija 2023 je pod geslom »dobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore« daljšo razpravo posvetilo uporabnim napotkom pri odkrivanju in obravnavi srčnega popuščanja brez zamud. Začelo se je s primerom mlajšega bolnika, ki je v jeseniško urgentno ambulanto prišel zaradi kašlja.
Kako zdravimo onihomikoze?
Z glivicami okužen noht je stalen vir okužbe, ki se lahko širi na druge dele telesa in druge nohte, zato je to stanje treba zdraviti, poudarja doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na katerih dokazih temelji sodobno (samo)zdravljenje onihomikoz? Kako izberemo optimalen antimikotik?
Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Učinki rehabilitacijskega programa po srčnem infarktu
Dolgoročni preventivni ukrepi preprečevanja aterosklerotične žilne bolezni pri osebah po srčnem infarktu zajemajo zdravljenje v sklopu sekundarne preventive po srčno-žilnem dogodku in spremembo življenjskega sloga. Zaradi ugodnega vpliva se priporoča sledenje mediteranskemu slogu življenja. Kakšna je pri tem adherenca bolnikov?
Covid-19 in zdravljenje z zdravilom VV116 vs. nirmatrelvir-ritonavir
V decembrski številki revije New England Journal of Medicine je bila objavljena primerjava učinkovitosti med VV116 ter priporočeno kombinacijo nirmatrelvirja in ritonavirja pri zdravljenju covida-19 pri odraslih, ki ne potrebujejo dodatnega kisika in imajo povečano tveganje za napredovanje bolezni. Katere so glavne ugotovitve?
Demenca brez motenj spomina
Kontinuirane oblike zdravljenja lahko uvedemo tudi bolnikom z napredovalo Parkinsonovo boleznijo s pridruženim sindromom demence. A pri teh kompleksnih bolnikih lahko uvajanje ali prilagajanje terapije kognitivne težave poslabša. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana poudarja povečano zavedanje teh izzivov.
Preboj v zdravljenju KLB
Zaviralci SGLT2 imajo izjemno ugodne učinke na zmanjševanje pojavnosti kronične ledvične okvare, omilijo albuminurijo, upočasnijo nadaljnje slabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB) do končne odpovedi ledvic, vse to ne glede na vzrok ledvične bolezni in sočasna druga obolenja. To je resnično mejnik v obravnavi KLB, saj istega bolnika lahko prizadeneta dve ali celo več ledvičnih bolezni, zdravilo pa je pri vseh isto.
Medicinska potrditev spolne identitete
Duševni stiski, ki je posledica neskladja med biološkim spolom, ki je bil posamezniku pripisan od rojstvu, in njegovo spolno identiteto, pravimo spolna disforija. Nekaterim posameznikom zadošča pravna potrditev spola in socialna tranzicija, drugi potrebujejo tudi medicinsko tranzicijo, tj. maskulinizirajočo ali feminizirajočo hormonsko terapijo in kirurški poseg.
Nepogrešljiv del diagnostike v onkologiji
Sodobna molekularna diagnostika omogoča izbiro najbolj učinkovitega zdravljenja, prilagojenega bolniku. S tem se tudi paradigma zdravljenja raka od nekdanje usmerjenosti zgolj na organ izvora in histološki podtip premika k novim možnostim zdravljenja na podlagi genetskih sprememb v tumorju.
Zdravilne rastline s pomembno vlogo pri BHP
Benigna hiperplazija prostate (BHP) se pojavi pri več kot 50 % moških, starih od 60 do 70 let, in kar pri 90 % moških po 70. letu. Zaradi staranja prebivalstva število obolelih strmo raste, vse več raziskovalcev pa išče nove odgovore na vprašanja o učinkovitosti in varnosti (naravnih) zdravil, ki so na voljo za lajšanje te motnje. Med njimi je izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri odločanju o zdravstvenih vprašanjih?
Umetna inteligenca (UI) tudi v medicini prinaša številne prednosti, vključno z izboljšanjem diagnostike, napovedovanjem tveganj in izboljšanjem zdravstvene oskrbe. S prihodom odprtokodnih modelov UI, kot je ChatGPT, so se pojavile nove možnosti za uporabo tehnologije v klinični praksi. Kako je to videti v praksi? Kakšne etične dileme se postavljajo ob uporabi UI?
Aktualna revija
