Kožni obliž za zdravljenje alergije na arašide pri majhnih otrocih
Približno 2 % otrok sta alergična na arašide. Zaužitje teh oreškov lahko pri njih že v majhnih količinah izzove hudo alergijsko reakcijo. V reviji NEJM so bili objavljeni obetavni rezultati zdravljenja alergije na arašide s kožnim obližem pri malčkih, mlajših od štirih let.
Hospitalizacija kot mejnik v zdravljenju
Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo, vendar smrtnost še vedno ostaja zelo velika. Bolnike s srčnim popuščanjem lahko v tem pogledu primerjamo z bolniki z rakom debelega črevesa. Pri tem morda preseneti dejstvo, da je prognoza bolnikov s srčnim popuščanjem slabša.
Obrat antikoagulacije z andeksanetom alfa
Andeksanet alfa (AA), modificirana neaktivna oblika humanega faktorja Xa, je specifičen antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti tako direktnih kot indirektnih inhibitorjev faktorja Xa (rivaroksaban, apiksaban in edoksaban). Kakšen je idealen profil bolnika za obrat antikoagulacije z andeksanetom alfa?
Lahko obsevanje možganskih zasevkov počaka?
Rak dojk je drugi najpogostejši vzrok možganskih zasevkov. Njihova incidenca narašča, sočasno napredujejo možnosti zdravljenja v centralni živčni sistem razsejane maligne bolezni. Nova spoznanja, ki se postavljajo ob bok dosedanjemu zlatemu standardu zdravljenja zlasti skupine bolnikov z napredovalim HER2-pozitivnim rakom dojk, navdajajo z optimizmom.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje še posebej težavno?
Kam usmeriti pozornost pri kompleksnih bolnikih, ki imajo povečano tveganje za trombembolične zaplete in obenem tudi povečano tveganje za krvavitve? Kako zagotoviti, da bo zdravljenje starostnikov s komorbidnostmi varno in učinkovito? Strnili smo ključna sporočila.
Kljub poenostavitvam izzivi pri zdravljenju ostajajo
Antikoagulacijsko zdravljenje je v zadnjem desetletju pomembno napredovalo, pri kompleksnejših bolnikih pa se še vedno soočamo z omejitvami. Marko Miklič, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana prepoznava družinsko medicino kot pomemben del te zgodbe, ki bi v prihodnje lahko imel še vidnejšo vlogo.
Družinski zdravnik lahko vse opravi v enem tednu in pod eno streho
Katere so najpogostejše dileme specialistov družinske medicine v antikoagulacijskih ambulantah? Kako lahko pri reševanju nekaterih izmed njih pomagajo centri za krepitev zdravja? Odgovarja Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.
Bolnika vprašajte tudi o hiperseksualnosti in prenajedanju
Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je pripravil kviz, ki družinskega zdravnika in nevrologa usmerja k postavljanju pravih vprašanj bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, k optimizaciji njihovega peroralnega zdravljenja in k hitrejši prepoznavi znakov napredovanja Parkinsonove bolezni.
Kdaj pomislimo na Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi, zgodnejši pojav pa običajno napoveduje težjo obliko bolezni. Ob katerih najpogostejših simptomih pomislimo na bolezen? Vsebino je pripravil prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana.
Gaucherjeva bolezen včeraj, danes in jutri
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana, ki pri nas skrbi za bolnike z Gaucherjevo boleznijo.
Možnosti odpredpisovanja zaviralcev protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke so zelo učinkovita in varna zdravila, a so dostikrat predpisana neskladno s smernicami, brez veljavne indikacije in za predolga obdobja. Kako pogosto bi jih bilo mogoče odpredpisati ali znižati odmerek? Kakšni so vzorci uporabe pri slovenskih bolnikih? Raziskavo in presenetljive izsledke predstavlja doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm. s Klinike Golnik.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
V smeri odpravljanja vzroka bolezni
Življenjska doba bolnikov z Duchennovo mišično distrofijo se je zahvaljujoč naprednejši obravnavi in zdravljenju pomembno izboljšala in danes presega 40 let. O sodobni obravnavi bolnikov in o prihodnosti, ki jo prinašajo nove terapije, je spregovorila asist. dr. Tanja Golli, dr. med., spec. pediatrije in spec. otroške nevrologije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kako dobro poznate DMD?
Kakšne so genetske značilnosti DMD? Kakšni so koraki diagnoze? Kateri so tipični zapleti bolezni?
Poglobljeno poznavanje DMD preverite v kvizu, ki ga je recenzirala Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
Kateri programi dosegajo najboljše rezultate?
Program Svit se uvršča med najboljše nacionalne programe RDČD v Evropi, obenem pa še vedno zasedamo tretje mesto po incidenci te bolezni. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, poziva k ohranjanju kakovostne izvedbe programa in spodbujanju neodzivnih posameznikov k vključevanju.
Probiotiki pri atopijskem dermatitisu – da ali ne?
Nedavno objavljena metaanaliza je preučevala potencialni učinek probiotičnih dodatkov pri odrasli populaciji z atopijskim dermatitisom. Po navedbah avtorjev se dokazi za tovrstne koristne učinke pri otroški populaciji krepijo, tako za preprečevanje kot za sam potek bolezni, pri odrasli populaciji pa so podatki skopi in neenotni.
Statistika ali umetna inteligenca?
Uporaba metod umetne inteligence (UI) in strojnega učenja (SU) je tudi v medicinskih raziskavah vse bolj razširjena, saj ti napredni pristopi omogočajo analizo kompleksnejših podatkov in imajo veliko napovedno moč. V čem pa se te metode razlikujejo od klasičnih statističnih pristopov?
Aktualna revija
