Če bi bilo potrebno samo znanje, bi bilo zelo lahko
Tajda Košir Božič je zdravnica in specializantka gastroenterologije, ki jo zaznamuje malce ekstravaganten slog z osebno noto. Zelo rada prisluhne starejšim kolegom, Facebooka pa nima že od gimnazije. Študij medicine ji ni prinesel samo poklica, ampak tudi moža, s katerim sta skupaj prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Interpretacija antibiograma za ciljano predpisovanje antibiotikov
Vsakoletne spremembe smernic EUCAST, ki izvirajo iz napredka klinične mikrobiološke znanosti, se kopičijo. Na spletni strani Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (SKUOPZ) so na voljo praktična pojasnila za klinične zdravnike.
Personalizirana medicina za najpogostejšo bolečino
Zdravljenje primarnih glavobolov, zlasti migrene, je z odkritjem nove farmakološke tarče izjemno napredovalo. A izzivov pri obravnavi še ni konec. Podatki kažejo, da le eden od treh bolnikov z migreno, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo preventivnega zdravljenja, to tudi prejme. Pomemben dejavnik za neuvedbo profilaktičnega zdravila v našem okolju je otežen dostop do strokovnjakov za glavobole.
Obravnava pljučne hipertenzije po novih smernicah
Nove smernice v obravnavi bolnikov s pljučno hipertenzijo prinašajo novosti v definiciji bolezni ter poudarjajo pomembnost zgodnje prepoznave bolezni in uvedbe večtirne specifične terapije, je na 26. Schrottovih dnevih povedala asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergologijo UKC Ljubljana.
Bolniki se pogosto izmuznejo
Orodja, ki jih imamo na voljo, da se bolnik s problematičnim potekom astme pri družinskem zdravniku ne izmuzne, sta na Spomladanskem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije predstavili Maja Arzenšek, dr. med., in Katja Krajnc, dr. med., obe specialistki družinske medicine in iz ZD Maribor.
Vse Parkinsonove bolezni
Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni? Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja spec. nevrologije s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Potenciali obravnave srčnega popuščanja v ADM
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih verjetno napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov. Česa pa v ambulantah družinske medicine (ADM) ne smemo spregledati, da bi napredek še pospešili? Tanja Masnik, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje, je na Kokaljevih dneh poudarila prepoznavo netipičnih vzrokov ter netipičnih simptomov in znakov srčnega popuščanja.
Vsestranske sopotnice
Zakaj vzeti knjigo na dopust? No, za branje, vsekakor. Za tiho naslajanje nad tem, da imamo čas za to. Za potepanje po drugih krajih, tujih dogodivščinah in lažje soočanje z lastnim svetom. Za tisto najslajše dremanje in drsenje v spanec, ko nam knjiga sama leže v naročje. Za zasilen vzglavnik na plaži. Za dopolnitev stila, ker, priznajmo si, knjiga je danes pravi retro dodatek ...
Halucinira, ni pa človek
Chat GPT, drugi pogovorni roboti in orodja, ki zmorejo iz slike ustvariti njen opis in nato iz besedila glasbo, so v zadnjih mesecih osupnili javnost. Od pojava svetovnega spleta dalje ni še nič tako pretreslo naših življenj. Kaj prinaša prihodnost, ne zna napovedati nihče, jasno je le, da bodo naša življenja postala drugačna.
Na kaj opozarja nizka raven serumskega fosfata?
»Pri vseh odraslih, ki imajo bolečine v kosteh ali pogoste zlome, moramo določiti tudi serumski fosfat,« poudarja endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. S tem močno skrajšamo pot do diagnosticiranja redke dedne bolezni kosti.
Popolna adherenca za novo raven zdravljenja
V kardioloških smernicah priporočajo pomembno nižje serumske vrednosti LDL kot doslej. Nove možnosti zdravljenja hiperlipidemij, ki te optimistične cilje po zaslugi naprednih tehnologij in načina aplikacije lahko dosežejo, je asist. dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavil na Kokaljevih dneh.
Obrat antikoagulacijske aktivnosti pri akutni IMK
Kako ukrepati pri zdravljenju bolnikov na dabigatranu z akutno ishemično možgansko kapjo (IMK) in pri bolnikih z znotrajlobanjsko krvavitvijo (ZLK), smo predlagali v algoritmu, ki smo ga objavili v publikaciji Journal of Thrombosis and Thrombolysis.
Opredelili dva nova možna biološka označevalca endometrioze
Ker patogeneza endometrioze, pogoste benigne ginekološke bolezni, ki ima velik vpliv na kakovost življenja in je pomemben sodejavnik pri težavah z zanositvijo, še ni povsem pojasnjena, so v študiji raziskovali proteinsko sestavo tekočine v trebušni votlini (peritonealno tekočino).
Kje smo in kam gremo v obravnavi multiple skleroze
Za bolnike z multiplo sklerozo (MS) je pri nas dovolj dobro poskrbljeno, meni izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pri recidivno-remitentni MS so na voljo številne terapevtske možnosti, več prostora za izboljšavo je še pri napredujočih oblikah te bolezni.
Fezolinetant za zdravljenje vazomotoričnih simptomov
Kar 80 % žensk v menopavzi trpi zaradi vazomotoričnih simptomov, ki se kažejo kot vročinski oblivi in nočno potenje. Z nehormonskim zdravilom fezolinetantom se obeta nova možnost obvladovanja teh težav, kar potrjujejo rezultati raziskave SKYLIGHT 1, objavljene v reviji Lancet.
Driska ni pogoj za KVČB
Zakaj se pri diagnostiki ulceroznega kolitisa ne gre zanašati na vrednosti CRP in katera je najbolj preprosta razločevalna lastnost med ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo? Na letošnjih Kokaljevih dneh je doc. dr. Gregor Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, zbral uporabne informacije za olajšano prepoznavo KVČB.
90 odstotkov ponovitev melanoma se zgodi v treh letih po diagnozi
O tem, kako naj poteka spremljanje bolnikov po primarnem melanomu, ni splošnega mednarodnega konsenza, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov z mednarodno udeležbo povedala doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije. Kako to področje urejajo tuje smernice in kako se z njimi primerjamo mi?
Pomanjkljivo védenje o zaščiti pred soncem
Ljudje, ki so bili zdravljeni zaradi kožnega raka ali predrakavih sprememb, kažejo večje poznavanje in ustreznejše ravnanje glede potrebe po zaščiti pred soncem v primerjavi s splošno javnostjo, vendar pa je njihova celotna ozaveščenost na tem področju še vedno pomanjkljiva. Kaj so ugotovili v študiji, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za internistično onkologijo?
Aktualna revija
