Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC)
Predstavljamo strnjene informacije o progresivni družinski intrahepatični holestazi (PFIC) – heterogeni skupini redkih jetrnih bolezni, za katero je danes na voljo učinkovito zdravljenje. Kako prepoznati bolezen in kako postopati ob postavljenem sumu?
Na začetku in na koncu poti
Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi, razpravlja o izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, ter o tem, kako jim pomagati živeti kljub neozdravljivi bolezni. Poudarja, da lahko bolniki kljub težki diagnozi dosežejo boljšo kakovost življenja, če jih skozi bolezen aktivo spremljamo in v obravnavo zgodaj vpeljemo tudi načela paliativne oskrbe.
Ali poznamo neželene učinke zdravljenja z imunoterapijo?
Kateri neželeni učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Kdaj se lahko pojavijo? Kako jih obvladujemo? Ali lahko pojav neželenih učinkov napoveduje tudi dober odziv na zdravljenje? Svoje znanje preverite v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Kakšne so indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov? Kdaj se lahko uporabljajo kot dodatna terapija? Odgovarja asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavljamo pa tudi rezultate slovenske analize o stališčih do uporabe konoplje za samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom.
Kje so še bolniki?
Pri nas imamo manj bolnikov z narkolepsijo, kot bi lahko pričakovali, poudarja doc. dr. Barbara Stražišar Gnidovec, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije z Otroškega oddelka SB Celje. Kako prepoznati to bolezen pri otrocih in mladostnikih? Kdaj napotiti bolnike k somnologu?
Kdaj dosežemo največje uspehe v obravnavi?
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana poudarja, da je za bolnike z narkolepsijo pri nas dobro poskrbljeno, ko enkrat pridejo do diagnoze. V videu predstavi, zakaj je pomembno, da se bolnike pravočasno prepozna in katere so možne diferencialne diagnoze.
Nezadovoljen bolnik je recept za neadherenco
Jasna informacija in zaupanje sta bistvenega pomena za dobro adherenco bolnikov pri zdravljenju kronične bolečine z zdravili. Če bolnika pustite samega z zdravili, je veliko večja verjetnost, da bo opustil terapijo, poudarja Božena Jerković Parać, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Primerjalna biološka uporabnost tablet z ibuprofenom
Predstavljamo raziskavo, ki kaže, kako se spreminja plazemski profil za farmacevtsko obliko ibuprofena s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem. Kako na profil plazemskih koncentracij vpliva zaužitje s hrano? Podatke komentira prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.
Kdaj ibuprofen s podaljšanim, kdaj s takojšnjim sproščanjem?
Kakšne so značilnosti učinkovine ibuprofen s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem? Katere so ključne razlike in kako nihanje plazemskih koncentracij vpliva na terapevtski učinek? Kakšna je varnost in učinkovitost? Pojasnjuje prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
(Pre)poznate narkolepsijo?
Narkolepsija je redka motnja spanja, ki v Evropi prizadene 2 do 5 ljudi na 10.000 prebivalcev. Pogosto se pojavi v mladostni dobi. Gre za kronično bolezen, pri kateri lahko z ustreznim zdravljenjem bistveno zmanjšamo ali povsem odpravimo simptome. Kateri so njeni ključni simptomi in znaki?
Novosti v obravnavi MS
Največji kongres o multipli sklerozi (MS) na svetu, ECTRIMS, je septembra v Köbenhavn privabil 8500 udeležencev. Ena najbolj pričakovanih predstavitev je bila o posodobitvi diagnostičnih meril za MS, vidno mesto pa so organizatorji namenili tudi novim orodjem za lažje napovedovanje poteka MS. Opozorili so na terapevtsko zapostavljenost žensk v rodni dobi in predstavili zadnja dognanja o vlogi vitamina D pri zgodnji fazi MS.
Antibiotiki in tveganje za nevrorazvojne motnje pri otrocih
Nevrorazvojne motnje pri otrocih so pomemben javnozdravstveni izziv, saj imajo dolgoročne posledice za življenje posameznikov in celotno družbo. Njihova globalna razširjenost, vključno z motnjami avtističnega spektra, vztrajno narašča.
Nefropatija IgA – izzivi in obeti v obravnavi
»Nefropatija IgA pravzaprav pomeni glomerulonefritis IgA, vendar posledično ob prizadetosti glomerula pride do prizadetosti celotnega nefrona, zato na splošno govorimo o nefropatiji IgA,« bolezen predstavlja doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Smernice zdravljenja ulceroznega kolitisa pri odraslih
Bolniki z ulceroznim kolitisom, ki dosežejo tako endoskopsko kot histološko remisijo, imajo bistveno nižje tveganje za ponovni zagon bolezni. Kako heterogenost bolezni in heterogenost bolnikov otežuje doseganje teh dveh ciljev, razlaga dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen je redka dedna motnja presnove bakra. Normalno se baker izloča z žolčem, pri bolnikih z Wilsonovo boleznijo pa je ta proces moten, kar vodi do toksičnih učinkov kopičenja bakra in okvare organov. Če bolezni ne prepoznamo in je ne zdravimo pravočasno, lahko pride do ireverzibilne okvare organov in posledično lahko tudi do smrti. Kdaj torej pomisliti na Wilsonovo bolezen?
Dolgoročna korist zgodnjega intenzivnega zdravljenja SB2
Intenzivno uravnavanje krvnega sladkorja čimprej po odkritju sladkorne bolezni tipa 2 (SB2) pomembno zniža tveganje za zaplete te bolezni za skoraj vse življenje, je pokazalo nadaljnje dolgoročno spremljanje bolnikov iz raziskave UK Prospective Diabetes Study (UKPDS). Ta ugotovitev je bila nedavno objavljena v reviji Lancet.
Novosti letošnjega programa cepljenja
O izzivih in priložnosti za izboljšanje precepljenosti otrok in odraslih v Sloveniji smo se pogovarjali z Nadjo Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je predstavila tudi novosti letošnjega programa cepljenja. Poudarja, da je za izboljšanje precepljenosti pomembno, da so vsi zdravstveni delavci zagovorniki cepljenja.
Aktualna revija
