PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Presejalni program novorojencev se vnovič širi
Presejanje slovenskih novorojencev za vrojene bolezni je doživelo drugo širitev po letu 2018. O aktualnih pridobitvah in uspehih, ki Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid, je spregovoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Priložnost za zgodnejšo diagnozo
Bolniki, pri katerih je bil kasneje ugotovljen rak pljuč, se pogosteje oglašajo pri osebnem zdravniku in jim je predpisano povečano število raznih zdravil, preden sploh pomislimo na to diagnozo, pravi prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine, v. svet., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. Kako bi lahko še skrajšali pot do diagnoze?
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Je še dilema, za katerega bolnika izbrati katero zdravilo?
Katera orodja in novi dokazi so lahko v pomoč pri izbiri terapije za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2? Odgovore smo iskali skupaj z doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine, s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Okužba s H. pylori in pot do preprečevanja raka želodca
Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka na želodcu, je okužena četrtina Slovencev. Kako pogosto okužba privede do zapletov? Kako jo zdravimo, kakšen je pomen presejanja kot primarne preventive in kateri so cilji projektov TOGAS in EUROHELICAN, razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz DC Rogaška.
O pomenu poročanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil
Tako imenovana spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, ne le v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni, kar kaže na potrebo po kontinuiranem ozaveščanju, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Starostnik s KVČB: široka diferencialna diagnoza je šele začetek
Čas do postavitve diagnoze je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), starejših od 60 let, trikrat daljši kot pri mlajših bolnikih s KVČB. Svojevrsten izziv so komorbidnosti, polifarmacija in imunosenescenca. Hitri test, pripravljen v sodelovanju z Andrejo Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor, osvetljuje za klinično prakso pomembnejše vidike obravnave.
Kaj pogrešamo pediatri?
Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Medvode razmišlja o trenutnih izzivih primarne pediatrije in vlogi pediatrov v preprečevanju in obravnavi okužb. Poudarja, da so hvaležni prav za vsak preventivni ukrep in da je vredno usmerjati tudi energijo v dobro klimo znotraj timov in v odnose s sekundarno in terciarno ravnjo, saj le tako lahko naredijo največ za bolnike.
Ključne novosti v obravnavi
Kot vsako leto je tudi decembra 2023 Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association – ADA) izdalo posodobljene standarde oskrbe za leto 2024. Pripravila jih je skupina strokovnjakov na podlagi izsledkov najnovejših raziskav in dognanj na področju sladkorne bolezni in so bili kot dodatek objavljeni konec decembra 2023 v strokovni reviji Diabetes Care. V nadaljevanju so opisani glavni poudarki iz priporočil.
Dobrodošle novosti pri preprečevanju okužb z RSV
Je letošnja sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) kako drugačna? Kako uspešni smo v Sloveniji pri preprečevanju in obvladovanju okužb z RSV pri najbolj ranljivih? Katere novosti v preventivi so še posebej dobrodošle? Odgovarja asist. Tatjana Mrvič, dr. med., spec. infektologije in pediatrije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, opozarjata izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Odgovorili pa sta tudi na vprašanji, kakšna jesen se obeta in kako nevarna je epidemija oslovskega kašlja.
Nefrologi za merjenje albuminurije v vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, poudarja, da je diagnosticiranje kronične ledvične bolezni izjemno podcenjeno. Bolj zgodaj bi jo lahko prepoznali, če bi kot presejalni test poleg ocene glomerulne filtracije določali albuminurijo, ki pokaže tudi začetne stopnje bolezni.
RSV skozi pet vprašanj
V kratkem kvizu boste skozi pet vprašanj preverili bolj ali manj znana dejstva o obravnavi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Kratek kviz je pripravila Urška Mahne, dr. med., spec. pediatrije, vet. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Izkoristimo zgodnji čas po dogodku, ko je bolnik motiviran
Kako naj družinski zdravnik bolnika po miokardnem infarktu vodi skozi nujne spremembe življenjskih navad in poskrbi za adherenco zdravljenja? Strah pred invalidnostjo in smrtjo prebolevnike aktivira, a žal ne za dolgo. Svoje izkušnje pri doseganju dolgoročnih ciljev je delila Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine iz Ambulante splošne medicine Ormož.
Kako bolnika prepričamo v dosledno zdravljenje?
Po prebolelem miokardnem infarktu polovica bolnikov v obdobju do dveh let preneha jemati terapijo za zniževanje holesterola LDL. Kako obrniti neugoden trend slabe adherence? V infografiki smo v sodelovanju z Barbaro Zupančič, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice zbrali uporabne nasvete, kako spodbujati k doseganju ciljnih vrednosti zdravljenja.
Zaradi novejših zdravil je operativnih posegov vse manj
Prihodnost zdravljenja ulceroznega kolitisa je spodbudna, pravi dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Optimizem poraja zlasti prihod novih bioloških zdravil in malih molekul. Ti naj bi skupaj z obstoječimi kovencionalnimi in naprednimi terapijami zmanjšale neželene učinke, neodzivnost na zdravljenje in zaplete.
Aktualna revija
