O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Pregled najnovejših spoznanj pri obravnavi MS
Kaj sporočajo najnovejši dokazi o prodromalni multipli sklerozi (MS)? Kako uspešni smo in bomo pri preprečevanju od zagonov neodvisnega napredovanja prizadetosti? Kakšne spremembe obetajo prihajajoče terapevtske možnosti? Zbrali smo novosti, ki so jih predstavili tudi na kongresu ECTRIMS23.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
Kako obravnavati migreno v ADM in kdaj bolnike napotiti k nevrologu?
Migrena ostaja kljub veliki razširjenosti slabo prepoznana in suboptimalno obravnavana. Kako obravnavi migreno v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kako pravilno postaviti diagnozo glede na zadnje diagnostične kriterije? Kdaj bolnika napotiti na terciarno raven?
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Kam usmeriti pogled pri obravnavi ulceroznega kolitisa?
Sodeč po nedavno objavljeni raziskavi naj bi kar tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom v Evropi zaradi t. i. fekalne nuje in strahu pred njo vsaj enkrat tedensko potrebovala plenico ali vložek. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Interne klinike UKC Maribor, je spregovorila o možnih aktivnostih stroke, ki bi zapolnile vrzeli v obravnavi.
Zdravila za zdravljenje ulceroznega kolitisa
Asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je pripravil seznam zdravil, ki so za zdravljenje ulceroznega kolitisa odobrena v Evropski uniji. Vključil je podatke o njihovem odmerjanju in o pomembnejših možnih neželenih učinkih, ki lahko usmerjajo izbiro zdravljenja.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Pomanjkanje vitamina D kot epidemija
Pomen zadostne preskrbe z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja predstavlja njegovo pomanjkanje? O najbolj ogroženih skupinah, vitaminu D in debelosti, definiciji pomanjkanja ter pripravi slovenskih smernic je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Sanatorija MD Medicina.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. V prispevku povzemamo nekaj glavnih sporočil kongresa.
O vse vidnejši vlogi radioligandnega zdravljenja
Medtem ko je na lanskem kongresu ESMO odmevala raziskava VISON, se je letos med kongresnimi vrhunci znašla raziskava PSMAfore, ki utrjuje vlogo radiofarmakov pri zdravljenju razsejanega proti kastraciji odpornega raka prostate. Katera so odprta vprašanja po objavi novih rezultatov?
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.
Diferencialna diagnoza
Izjemno redka nevrotransmiterska bolezen se kaže z raznoliko klinično sliko. Znaki in simptomi se prekrivajo z vrsto drugih živčnomišičnih in nevrometaboličnih bolezni, kar močno oteži in v povprečju za kar štiri leta zakasni postavitev pravilne diagnoze. Za katerimi pogostejšimi boleznimi se lahko skriva ta redka bolezen?
Aktualna revija
