Subgingivalna mikro flora pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1
Raziskava asist. dr. Roka Schare, dr. dent. med., asist. Eve Skalerič, dr. dent. med., in prof. dr. Katje Seme, dr. med., objavljena v Zobozdravstvenem vestniku, je pokazala, da je sladkorna bolezen povezana s povečanjem deleža paradontopatogenih bakterij v subgingivalni mikroflori in s tem s poslabšanjem stanja obzobnih tkiv. Slabše stanje obzobnih tkiv pa se kaže s poslabšanjem sladkorne bolezni.
Novo zdravilo bi lahko omililo psihotične simptome pri parkinsonovi bolezni
Raziskovalno zdravilo bi lahko prineslo prvo varno in učinkovito zdravljenje psihotičnih simptomov, ki prizadenejo približno polovico bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, poročajo raziskovalci v medicinski reviji The Lancet.
Uživanje zdravil proti zgagi in ulkusom povezano s pomanjkanjem vitamina B12
Dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili na recept proti zgagi in ulkusom je povezano z večjim tveganjem za pomanjkanje vitamina B12, poročajo raziskovalci v reviji ameriškega medicinskega združenja JAMA.
Zdravila za opustitev kajenja ne povečajo tveganja za samomor in samopoškodovanje
Bolniki, ki jim za opustitev kajenja predpišejo vareniklin ali bupropion, ne kažejo večjega tveganja za samomor, samopoškodovanje in depresijo kot uporabniki nikotinskega nadomestnega zdravljenja (NNZ), poročajo raziskovalci v reviji British Medical Journal.
Je endodontski poseg medvedja usluga z dobrim namenom?
Namen endodontskega posega samega je načeloma zelo plemenit. Zobozdravniki se po vseh svojih močeh potrudimo, da bi pacient lahko obdržal zob, ki je zaradi poškodbe, progresivnega kariesa ali zaradi parodontalne bolezni izgubil vitalnost.
Interakcije zdravil z zdravilnimi rastlinami
V interakcije z zdravili vstopajo tudi rastlinski pripravki, vitamini, minerali in zdravila, ki se izdajajo brez recepta, zato je poznavanje tega področja v vsakdanji praksi družinskega zdravnika in farmacevtov vse bolj pomembno. Predstavljamo devet zdravilnih rastlin in njihov učinek ob hkratni uporabi z zdravili. Najprej ameriški slamnik.
Najbolj rastoče področje novih zdravil
Biološkim zdravilom se v javnosti namenja veliko pozornosti tako s stališča novih terapevtskih možnosti kot (ne)varnosti za bolnika in z vidika farmakoekonomike. Zadnja generacija rekombinantnih monoklonskih protiteles je največ novosti prinesla predvsem na področje revmatologije in onkologije.
Jasna merila izboljšujejo dostopnost dragih zdravil
Dostopnost dragih bioloških zdravil v Sloveniji omogočajo predvsem jasna merila ter dober sistem nadzora pri predpisovanju in zdravljenju, piše doc. dr. Iztok Holc, dr. med., specialist interne medicine, predstojnik oddelka za revmatologijo na Kliniki za interno medicino UKC Maribor.
Notice: Trying to access array offset on value of type null in /data/webroot1/wordpress/wp-content/themes/pharmonia/partials/article-card-image.php on line 5
Za varno zdravljenje je potreben dober nadzor neželenih učinkov
Pri zdravljenju onkoloških bolnikov z biološkimi zdravili pogosto obstajajo številni dejavniki tveganja – starost, predhodno in sočasno zdravljenje, pridružene bolezni. Internist onkolog jih mora ustrezno obvladovati, piše prof. dr. Branko Zakotnik, onkolog internist.
Podobnost da, zamenljivost ne
Kljub nekaterim strokovnim dilemam o učinkovitosti in varnosti podobnih bioloških zdravil, ta prihajajo na trg v vedno večjem številu. Zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, so si enotni: o zamenljivosti ne moremo govoriti, uporabljali jih bodo pri novih bolnikih. Na drugi strani predstavnik EMA, Christian Schneider, zatrjuje, da ni razlogov za dvom o tako imenovanih biosimilarjih.
Ko si enkrat na cilju, postane kmalu dolgčas
Alja Črnej, dr. med., je oftalmologinja, trenutno zaposlena v raziskovalni skupini profesorja Claesa Dohlmana. Oče raziskovanja roženice in izumitelj bostonske keratoproteze je mladim raziskovalcem pri svojih 91 letih navdih in zgled, ki spodbuja in ne kritizira. Slovenska oftalmologinja se od njega uči o delu in življenju in pravi, da je bilo že zaradi te priložnosti vredno oditi tako daleč od doma.
Nab-paklitaksel značilno podaljša preživetje pri napredovalnem raku pankreasa
Dodatek nab-paklitaksela gemcitabinu za zdravljenje napredovalega raka pankreasa je bolnikom omogočil značilno daljše preživetje kot monoterapija z gemcitabinom. Rezultati nove raziskave so bili objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine.
Notice: Trying to access array offset on value of type null in /data/webroot1/wordpress/wp-content/themes/pharmonia/partials/article-card-image.php on line 5
Prazne škatle, polne zgodb
Miro Slana, izučen prodajalec iz Ljubljane, se je priženil v trgovsko družino. V Fabianovi trgovini z mešanim blagom, prvi v Lokvi na Krasu, vam izza pulta vsako soboto postreže z več tisoč zgodbami.
Ena od le petih urologinj
Kirurške vede so Natašo Šiškin zanimale že od začetka študija na ljubljanski medicinski fakulteti. Danes je ena izmed petih zdravnic v Sloveniji, ki so na svoji medicinski poti izbrale urologijo. Všeč ji je, da lahko pri svojem delu ohranja stik z bolniki, jih spremlja pri njihovem napredku, in predvsem, da se lahko zaradi vedno nove dinamične tehnologije vseskozi izobražuje in v tem iskreno uživa.
Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije s specifičnimi zdravili
Pljučna arterijska hipertenzija se razvije pri približno petih odstotkih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Z razvojem pljučne arterijske hipertenzije se zmanjša kakovost življenja in skrajša njegovo pričakovano trajanje. Raziskava, objavljena v Zdravniškem vestniku, je pokazala, da lahko z zdravljenjem s specifičnimi zdravili telesno zmogljivost bolnikov pomembno izboljšamo.
Opustitev kajenja ima kljub povečanju teže blagodejen vpliv
Če odrasli, ki niso sladkorni bolniki, opustijo kajenje, se jim tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša v primerjavi z neopustitvijo, čeprav se potem zredijo, je pokazala raziskava, objavljena v reviji ameriškega medicinskega združenja JAMA.
Astma pri otrocih povezana z geni in zgodnjim piskajočim dihanjem
Pri 9 od 10 otrok z dvema kopijama (aleloma) določene genske različice in piskajočim dihanjem ob prehladu (HRV/rinovirus) v zgodnji otroški dobi se je do šestega leta starosti razvila astma, poročajo raziskovalci v reviji New England Journal of Medicine.
Aktualna revija
