EKT učinkovita pri jetrnih zasevkih
Elektrokemoterapija (EKT) je uveljavljena metoda za lokalno zdravljenje različnih kožnih tumorjev (predvsem malignega melanoma ter bazalno- in ploščatoceličnega raka). Namen raziskave, ki je bila izvedena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, pa je bil ovrednotiti učinkovitost in varnost EKT z bleomicinom pri zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RŠČD) ter razvoj tehnologije za zdravljenje globoko ležečih tumorjev na modelu jetrnih zasevkov.
Bolnik in zdravnik skupaj na potovanju
Sladkorna bolezen je le en segment, en košček sestavljanke, en gradbeni element bolnikovega življenja. Ne poznavajoč preostale dele, je ne moremo dobro umestiti v bolnikovo življenje in ga ustrezno zdraviti, je na jesenskem srečanju endokrinološkega združenja v Zrečah povedal prim. Milivoj Piletič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Hemoroidalna bolezen – s pregledom izključimo resnejša obolenja
Veliko število bolnikov s hemoroidalno boleznijo je k specialistu napotenih brez predhodnega rektalnega pregleda, ugotavljajo strokovnjaki. Ta pregled pa je nujen že za osnovno odločitev, ali bo splošni zdravnik bolnika zdravil sam ali ga bo napotil k specialistu, pravi doc. dr. Boštjan Mlakar.
Otroci in multipla skleroza
Retrospektivna raziskava otrok in mladostnikov z multiplo sklerozo (MS), ki so bili na Pediatrični kliniki zdravljeni od leta 1992 do julija letos in je zajela 50 otrok in mladostnikov, je pokazala incidenco pediatrične MS 0,6 na sto tisoč otrok na leto, nam je povedala Neli Bizjak, dr. med.
Empagliflozin zmanjšuje tveganje za smrt pri sladkornih bolnikih tipa 2
Najbolj vznemirljiva novica letošnje jeseni na področju zdravljenja sladkorne bolezni so rezultati študije EMPA-REG OUTCOME, ki so pokazali, da empagliflozin (zaviralec SGLT2) ob standardni terapiji zmanjšuje tveganje za srčno-žilno smrt in smrt iz kateregakoli razloga, piše New England Journal of Medicine (NEJM).
Istospolna usmerjenost – vprašati ali ne vprašati?
»Kako živite? Ste sami ali imate morda partnerja ali partnerko?« To so tako imenovana odprta vprašanja pacientu, brez vnaprejšnjih sodb. Zdravnik jih lahko postavi v varnem in zaupnem okolju ordinacije. To je pomembno za celosten pristop k človeku (ne le k njegovim boleznim).
Dr. Anja Černe se sprašuje, kaj lahko stori za bolnika
Kot specializantka družinske medicine, tik pred specialističnim izpitom in nekako na začetku svoje poklicne poti, močno verjame, da je možno narediti nekaj več. Verjetno je prav ta energija vplivala na to, da je med specializacijo tudi doktorirala na temo kakovosti življenja bolnikov.
Vzgojene kostne celice za nadomestitev poškodovane obzobne kosti
Skupini prof. dr. Matjaža Rodeta, dr. dent. med., je eni od prvih na svetu uspelo vzgojiti inženirsko pridobljene kostne celice iz odvzetih kostnih celic in ne iz izvornih. Uporabili so jih pri nadomeščanju izgubljene obzobne kosti pri pacientih z napredovalo parodontalno boleznijo.
Smernice GOLD potrebujejo izboljšave
Pogovarjali smo se s prof. dr. Marcom Miravitllesom, pulmologom in raziskovalcem iz univerzitetne bolnišnice Vall d'Hebron v Barceloni. Miravitlles je soavtor španskih, srednje in južnoameriških ter kanadskih smernic za zdravljenje poslabšanj pri bolnikih s KOPB.
Zgodaj in agresivno nad družinsko hiperholesterolemijo
Bolniki z dolgotrajno zvišanimi vrednostmi LDL-holesterola v krvi, med njimi zlasti tisti z družinsko hiperholesterolemijo, so med najbolj ogroženimi osebami s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. O tem smo se pogovarjali z prof. dr. Alešem Blincem, dr. med., z UKC Ljubljana.
Telovadci nad prepadom
Knjiga Telovadci nad prepadom Matjaža Lunačka je nabor kratkih esejev, kjer avtor na podlagi širokega poznavanja umetnosti, filozofije in znanosti (s poudarkom na psihoanalizi) svoja razmišljanja o sodobnem človeku ter njegovih stiskah in iskanju smisla bivanja povezuje z aktualnimi vprašanji, ki pritiskajo na Slovence v času globoke moralne, etične, gospodarske, socialne in politične krize, ko se marsikomu zdi, da je edina pot, ki je pred nami, le pot v propad. Delo je lani izšlo pri Cankarjevi založbi.
Vino: francoski in slovenski paradoks
Vino je del kulture človeštva že več tisoč let . Govori se o od šest do osem tisoč let stari tradiciji, po nekaterih virih pa naj bi prvi vinograd zasadil že Noe takoj po velikem potopu. Od takrat je pitje vina bolj ali manj del posameznih kultur po svetu, vse pa kaže, da imajo mediteranski narodi tudi zaradi vina in posebne prehrane nekaj prednosti na področju zdravja. Mediteransko dieto, kot je znano, poleg vina zaznamujejo predvsem veliko sadja in zelenjave, ribe in oljčno olje.
Zapleti pri okužbi z RSV
Okužbo dihal z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) do drugega leta doživi skoraj vsak otrok. »Pri večini otrok bolezen poteka blago, podobno prehladu. Zapleti se pojavljajo pri približno petih odstotkih,« nam je povedal doc. dr. Vojko Berce, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Maribor.
Kožne bolezni lahko izjemno poslabšajo kakovost življenja
Hidradentis suppurativa (HS) je ena tistih bolezni, ki se jim je v preteklosti namenjalo manj pozornosti, čeprav lahko z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem odločilno vplivamo na njen potek, poleg tega je to ena izmed kožnih bolezni, ki najbolj vplivajo na kakovost bolnikovega življenja.
Zdravje zob pri 12-letni mladini v Sloveniji (1987–2013)
Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. s Stomatološke klinike v UKC Ljubljana, je v letih med 1987 in 2013 izvedel šest raziskav, v katerih je zbral podatke o stanju zobnega kariesa pri 12-letnikih. Namen raziskav je bila pridobitev ustreznih podatkov o zobnem zdravju 12-letnikov v Sloveniji.
Aktualna revija
