Nevroznanost povezuje

Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.

Preberi več

Klinične smernice in priporočila

Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?

Preberi več

Zdravje mišic

Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.

Preberi več

Empagliflozin zmanjša tveganje za srčno popuščanje

Vodilni vzrok umrljivosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so srčno-žilne bolezni, vključno s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje je pri teh bolnikih zelo pogosto, pojavi se pri vsakem petem bolniku v starosti nad 65 let. Poleg tega je napoved za te bolnike slaba, saj je povprečno preživetje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem štiri leta.

29. 3. 2016

Preprečevanje poslabšanj KOPB pozimi

Pozimi imajo bolniki s KOPB bistveno več poslabšanj kot v drugih letnih časih. Iz istega razloga tudi pogosteje pristanejo v bolnišnici. Vzroki za to so številni, vendar pa je med njimi nekaj takih, na katere lahko bolniki z razmeroma preprostimi ukrepi vplivajo sami.

29. 3. 2016
INTERVJU: prof. dr. Stefan Taddeij, dr. med.

Hipertenzijska zgodba se začne v endoteliju

Endotelijska disfunkcija je mehanizem, ki povezuje srčno-žilne (SŽ) dejavnike tveganja (hipertenzija, dislipidemija, kajenje, sladkorna bolezen) z aterosklerozo, nam je pojasnil prof. dr. Stefan Taddeij, dr. med., iz univerzitetne bolnišnice v Pisi.

29. 3. 2016

Kombinirano protitrombotično zdravljenje: zakaj in kdaj je potrebno?

Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so vodilni slovenski strokovnjaki predavali in razpravljali o sodobnih dognanjih ter vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega (antikoagulacijskega in antiagregacijskega) zdravljenja. Ob koncu je dr. Nina Vene, dr. med., predstavila še pregled praktičnih priporočil za uvajanje kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja in vodenje tako zdravljenih bolnikov.

29. 3. 2016

Kako prepoznati znake luskavice

Luskavica je najbolj pogosta kožna bolezen, imata jo približno dva odstotka evropske populacije. Značilni zanjo so vnetna žarišča, plaki, tanke rdečkaste zadebelitve kože, posute s sivkastimi luskami, je na predavanju v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva povedal prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.

29. 3. 2016
HEMATOLOŠKE BOLEZNI

Praktično o anemijah

V ambulantah na primarni ravni se zdravniki pogosto srečajo z bolniki, pri katerih laboratorijski testi kažejo na anemijo. Večkrat gre za sideropenično anemijo, ki je posledica povečanih izgub ob močnih menstruacijah ali nezadostnega vnosa železa s hrano, vendar pa so vzroki za anemijo včasih tudi drugje. V tem prispevku bomo na izmišljenih praktičnih primerih osvetlili nekatere med njimi.

29. 3. 2016
ASH 2015

Vedno bolj agresivno nad krvne bolezni

Na zadnjem srečanju ameriškega združenja hematologov (ASH) so bile objavljene številne novice o raziskavah s področja genskih terapij in podpornih terapij pri krvnih boleznih ter seveda o novih zdravilih na hematološkem področju. Na kratko objavljamo manjši del novic.

25. 3. 2016
HEMATOLOŠKE BOLEZNI

Nova zdravila za zdravljenje ITP

V Sloveniji za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije (ITP) že pet let uporabljamo dva agonista trombopoetinskih receptorjev (TPO-RA). Zdravili sta učinkoviti in varni, izziv pa ostajata dolgotrajnost in visoka cena zdravljenja, piše Barbara Skopec, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.

25. 3. 2016
HEMATOLOŠKE BOLEZNI

Zdravljenje KML

Zadnjih nekaj let zdravljenje kronične mieloične levkemije (KML) tako zelo napreduje, da so nove smernice ob izidu že skoraj zastarele. Bolniki, ki jih odkrijemo in zdravimo v začetnem, kroničnem obdobju bolezni, lahko pričakujejo enako preživetje kot njihovi zdravi vrstniki, piše doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.

25. 3. 2016
HEMATOLOŠKE BOLEZNI

Presaditve krvotvornih matičnih celic pri otrocih

V Sloveniji opravimo letno 11 do 13 zdravljenj s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri pediatrični populaciji, imamo pa tudi možnost uporabe mezenhimskih matičnih celic pri zdravljenju trdovratne bolezni presadka proti gostitelju, nam je povedal asist. dr. Vladan Rajić, dr. med.

25. 3. 2016
HEMATOLOŠKE BOLEZNI

Nova orožja v boju s KLL

Nove kombinacije zdravil za kronično limfocitno levkemijo (KLL) in razvoj novih malih molekul dajejo upanje, da bo v prihodnje nekatere bolnike mogoče tudi pozdravili, piše Matevž Škerget, dr. med., s Kliničnega oddelka zahematologijo v ljubljanskem UKC.

25. 3. 2016
HEMATOLOŠKE BOLEZNI

Diseminirani plazmocitom – cena napredka

Povprečno preživetje bolnikov z razsejanim plazmocitomom se približuje sedmim letom, medtem ko so bolniki, zdravljeni pred 15, 20 leti, živeli v povprečju manj kot tri leta. Izjemen napredek je posledica učinkovitejših novih zdravil, ki pa zaradi ultra visokih cen zadnja leta zdravstvenemu sistemu povzročajo precej skrbi.

25. 3. 2016

Odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti

Sladkorna bolezen je najpogostejša kronična bolezen, ki se lahko pojavi v nosečnosti. Motnja v metabolizmu glukoze se pokaže v petih do desetih odstotkih nosečnosti, piše dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana.

22. 3. 2016

Zakaj in kdaj kombinirano protitrombotično zdravljenje

Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so razpravljali o vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja. Dr. Nina Vene, dr. med. pa je podala pregled praktičnih priporočil za uvajanje tovrstnega zdravljenja ter vodenje tako zdravljenih bolnikov.

26. 2. 2016
INTERVJU: VLASTA KUNAVER, DR. MED.

Pediatrinja Vlasta Kunaver o alpinizmu, ženskah in starševstvu

Alpinistka, jadralna padalka in pediatrinja, ki pravi, da še ni bilo dneva v njeni karieri, ko bi ji bilo težko priti v službo.

26. 2. 2016

Družinski zdravniki, farmacevti in aplikacije so pomembna pomoč za boljšo adherenco

Kar velik delež bolnikov z RA ne jemlje zdravil po navodilih. Eden od razlogov je, da ko nimajo več težav, »kemija« postane odveč. Ali pa enostavno pozabijo. Z ustrezno aplikacijo za pametni telefon bi morda lahko adherenco izboljšali.

26. 2. 2016

Biološka zdravila in kirurški posegi – ni jasnih in enotnih pravil

Prekinitev zdravljenja z biološkimi zdravili (zaviralci TNF-alfa) pred kirurškim posegom kljub nekaterim priporočilom ni vedno mogoča, nam je povedal asist. mag. David Drobne, dr. med., s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

26. 2. 2016

IMID in kronične vnetne bolezni: enostavnih bolnikov je malo

Združenje zdravnikov družinske medicine marca pripravlja strokovno srečanje z delavnicami o novih možnostih pri obravnavi bolnikov s kroničnimi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi.

28. 1. 2016

Biološka zdravila v nosečnosti

Uporabo bioloških zdravil v nosečnosti in po njej proizvajalci odsvetujejo, ker nadzorovanih raziskav na nosečnicah ni. Kljub temu se zdravniki izjemoma lahko odločijo drugače, saj je včasih tveganje za nosečnico in plod še večje, če zdravljenja ni ali pa poteka z drugimi zdravili.

28. 1. 2016

Aktualni e-novičnik

Vadba na recept ni le modna muha

23. 4. 2025

Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB

23. 4. 2025

Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih

23. 4. 2025

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji

25. 3. 2025

Kako obravnavati okužbe sečil?

25. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.