Rigidnost uma ali telesa: kaj je večje breme?
Parkinsonova bolezen je sistemsko obolenje s širokim spektrom (ne)motoričnih simptomov. Pri zdravljenju moramo izhajati iz tistih, ki bolnika najbolj bremenijo, je povedala doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Med težavami, ki lahko bolnikom pomenijo večjo oviro od motoričnih simptomov, je navedla bolečino.
Kritično branje medicinskih člankov
Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V kakšne statistične pasti se lahko ujamemo?
OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Na to smo lahko ponosni
V Sloveniji imamo na voljo praktično vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze (MS), ki so na razpolago tudi v svetu. Široka dostopnost zdravil nam omogoča optimalno zdravljenje in individualiziran pristop k posamezniku z MS ter kar najboljše dolgoročne izhode. Piše dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.
Postaja prihodnost MS bolj predvidljiva?
Zgodnje zdravljenje z visoko učinkovitimi zdravili spreminja epidemiologijo multiple skleroze (MS) in zmanjšuje število najbolj prizadetih bolnikov. Vabljeni k reševanju kviza, ki povzema aktualne preboje in stroko usmerja v tako imenovano prodromalno fazo MS.
Mariborska nuklearna medicina polaga velike upe na leto 2026
Radioligandno zdravljenje raka prostate želijo izvajati tudi v Mariboru, ovira so prostorske omejitve, kar naj bi v dveh letih rešili z dogradnjo prostorov Oddelka za onkologijo. Spodbudno je tamkajšnje število specializantov nuklearne medicine, ki bodo nosilci prihajajočih novosti. Kaj stroka še potrebuje za učinkovite, a zelo kompleksne terapevtske pristope?
Skokovit razvoj ciljanega radionuklidnega zdravljenja prinaša izzive
Potrebe po PSMA-usmerjenem radionuklidnem zdravljenju razsejanega raka prostate rastejo tako pri nas kot po svetu. O optimističnih napovedih, rezultatih domače klinične prakse in njenih največjih izzivih so spregovorile predstavnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana: predstojnica izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., dr. Daša Šfiligoj Planjšek, dr. med., in doc. dr. Petra Kolenc, mag. farm.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Vsak monoklonski zobec še ni diseminirani plazmocitom
Kako veliko je breme diseminiranega plazmocitoma? Kje odkrijemo več bolnikov? Kdaj bolnika napotiti k hematologu? Kateri biokemični parametri pomagajo do potrditve suma na to bolezen? V videu odgovarja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Dentalni amalgam: prepoved uporabe – konec težav?
Prepoved uporabe dentalnega amalgama v članicah EU je eden od rezultatov več kot desetletje trajajočih prizadevanj za opustitev uporabe živega srebra in zmanjšanje njegovih izpustov v okolje. Ker pa so v ustih ljudi še številne amalgamske plombe, bo z njimi povezana ekološka problematika še dolgo aktualna. Kakšna je pot sproščanja živega srebra iz dentalnega amalgama v okolje? Kateri ukrepi so potrebni za preprečitev oziroma zmanjšanje teh izpustov?
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
IgA-nefropatija: izzivi in obeti v zdravljenju
Glomerulonefritis IgA se priplazi potihem, zato je nujno sledenje brezsimptomnih urinskih sprememb. Kakšne so prezentacije bolezni? Zakaj je ledvična biopsija pomembna za prognozo? Kako potekata obravnava in spremljanje bolnika ter kaj prinašajo nova zdravila? Pojasnjuje dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
